dolenjska

Priložnost, da jedro spet namenimo ljudem

14.12.2014 | 16:30 | Boris Blaić

Tomaž Golob (Foto: B. B., arhiv DL)

Novo mesto - Novomeška občina se namerava v kratkem lotiti prenove komunalne infrastrukture na Glavnem trgu. Trg bo takrat prekopan po dolgem in počez, in pojavilo se je vprašanje, kako po končani obnovi na novo urediti tlake.

Občina je zato novomeški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije naročila pripravo konservatorskega načrta. Naloge se je lotil odgovorni konservator Tomaž Golob, ki pa se ni omejil le na vprašanje tlakov, ampak je območje kandijskega križišča, Glavnega trga in Rozmanove ulice vrednotil tudi skozi njegove gospodarske, socialne, identitetne in vzgojne funkcije, pri čemer je podal tako predlog nove prometne ureditve kot tudi ukrepe na področju davčne in finančne politike.

Kot je prejšnji teden povedal na predstavitvi konservatorskega načrta, je obnova infrastrukture Glavnega trga priložnost tudi za prenovo osrednjih javnih prostorov v zgodovinskem jedru Novega mesta. Zadnji tak poseg se je po načrtih arhitekta Marjana Mušiča zgodil v letih od 1950 do 1953, ko sta bila Kandijski most (edini daleč naokrog) in Glavni trg preurejena za potrebe dvosmernega prometa. Kot poudarja Golob, je Mušiču z nekaterimi likovnimi rešitvami in drugimi posegi kljub temu uspelo ohraniti reprezentativnost prostora, zdaj pa je čas, da zgodovinskemu jedru, ki zadnja leta služi predvsem prometu in parkiranju, določimo novo vlogo.

PARKIRNA HIŠA JE NUJNA

Cilj konservatorskega načrta je, da bi zgodovinsko jedro odvzeli avtomobilom in ga namenili ljudem. Golob svojo vizijo urejanja zato začne v Kandiji, kjer je nujna ureditev parkirne hiše, ki bo nadomestila zdajšnja parkirišča na Glavnem trgu in Rozmanovi ulici.

Promet iz smeri Kandije v mesto ne bi bil več mogoč. Z avtomobilom bi lahko v center prihajali le še po Rozmanovi. Na Gorenjih oz. Ljubljanskih vratih bi promet tako kot do zdaj usmerili na Prešernov trg, na Glavni trg pa bi prišli le po Florjanovem trgu (med tržnico in gostiščem), saj bo Sokolska ulica po prenovi tržnice za avtomobile zaprta (stanovalci so izjema).

V križišču Florjanovega in Glavnega trga bi lahko avtomobili zavili bodisi desno proti Kandijskemu mostu bodisi levo proti Rozmanovi. Konservatorski načrt predvideva, da bi vozno površino na Glavnem trgu in Rozmanovi ulici zožili na širino enega voznega pasu, parkirišča pa bi (razen peščice na Glavnem trgu in pri glasbeni šoli) odstranili. S tem bi na Rozmanovi ulici rešili težavo ozkih pločnikov, na Glavnem trgu pa bi pridobili več prostora za pešce.

Vozne površine bi lahko tlakovali z granitnimi kockami, le da jih morali položiti precej bolj »gladko«, po recepturi, kakršno so uporabili v Ljubljani, površine za pešce pa bi tlakovali z večjimi ploščami, predlaga Golob. Površin za avtomobile in pešce ne bi ločevali z robnikom, ampak le z različnimi tlaki in drevesi. Kot poudarja Golob, bi kljub omejitvam vsi stanovalci mestnega jedra z avtomobilom še vedno lahko prišli do svojih hiš in parkirnih prostorov, če jih imajo, večina pa bi morala vozila parkirati v garažah na Novem trgu ali v Kandiji.

Vizija nove ureditve Glavnega trga in Rozmanove ulice z novo prometno ureditvijo in dodatnimi površinami za pešce in programe na trgu (Vir: Konservatorski načrt Glavni trg, ZVKD Novo mesto, Tomaž Golob).

PARK NOVOMEŠKE POMLADI

Golob v konservatorskem načrtu obravnava tudi več drugih manjših prostorov. Tako predlaga ureditev Parka Novomeške pomladi (s kipi glavnih akterjev) v Kandiji, in sicer na mestu, kjer je precej neposrečeno umeščen kip Leona Štuklja. Stopnice med Rozmanovo ulico in Prešernovim trgom bi razširil, tako da bi se odprl pogled na Strmo pot, ki vodi proti Kapitlju, v novo pridobljen prostor (pred domačo Perovo gostilno) pa bi posadil kip pesnika Severina Šalija. Zelenico pred knjižnico (v stiku Rozmanove in Vrhovčeve) bi namenil kipu njenega dolgoletnega ravnatelja Boga Komelja itd.

Kot pravi Golob, ki je tudi predsednik Društva Novo mesto, je konservatorski načrt le vizija, ki bo zdaj deležna širše javne obravnave. Že naslednji četrtek se bodo z njim seznanili novomeški občinski svetniki, januarja pa bodo o njem pripravili tudi dve delavnici.

Golob je še poudaril, da bi bilo koristno, če bi občina pri prenovi mestnega jedra imela podporo lastnikov stavb. Ena izmed možnosti je, pravi, da bi od lastnikov hiš na Glavnem trgu in Rozmanovi ulici pridobila trajno služnostno pravico za obnovo njihovih fasad. Ali pa da bi uvedla subvencioniranje obresti na posojila za obnovo in nakup stavb, subvencioniranje najemnin ... Na drugi strani mora voditi aktivno davčno politiko, npr. z dodatno obremenitvijo praznih prostorov na eni in nižjim komunalnim prispevkom na drugi strani, našteva Golob.

Meni tudi, da bi za uspešno oživitev mestnega jedra občina poleg mestnega arhitekta potrebovala še mestnega menedžerja, ki bi deloval kot povezovalni člen med občino, prebivalci in gospodarskimi subjekti, vključiti pa bi se morala tudi v evropsko združenje zgodovinskih mest, saj je tam na voljo tudi nekaj denarja za oživljanje mestnih središč.

Članek je bil objavljen v aktualni, 50. številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj