dolenjska

Moje mesto jutri: V novi strategiji tudi Safari na Temenici

9.6.2016 | 09:40 | Mirjana Martinovič

Ob ukinitvi Zavoda za turizem je bilo veliko govora o pomanjkanju strategije na tem področju. Sedaj jo imamo, pod njo se je podpisal podžupan Boštjan Grobler. »To ni Boštjanov projekt, ampak projekt vseh deležnikov, ki se tu gredo turizem,« zatrdi že na začetku pogovora. Dokument je pomemben zato, ker je mesto z njim dobilo usmeritev, kje iskati turistične produkte, ki bi ne nazadnje prinesli tudi nova delovna mesta. Vsebuje tri programske sklope, od reke Krke in Gorjancev do arheološke dediščine. In res, v 45 strani dolgem zapisu najdemo tudi Safari po Temenici.

Kako ste se lotili priprave? Na aprilski občinski seji je bilo slišati kar nekaj pohval na ta račun.

Ljudem moraš pokazati, da imaš neko vizijo. Že uvodoma smo zastavili industrijski turizem in šport kot nekaj, kar generira največ pogona, in tu smo lahko konkurenčni. Z osnutki smo šli tudi do strokovne javnosti, do Zavoda za varstvo kulturne dediščine, naravne dediščine, Dolenjskega muzeja ipd. In ko smo od teh institucij dobili odobritev, smo šli še do Term Krka in Adrie Mobila. Tu je res sodeloval širok krog ljudi, v nadaljevanju tudi ribiči, gostinci, ponudniki zidanic ipd. Prva okrogla miza je bila odlična, dialog je stekel.

Je že kakšen rezultat?

Oblikovali smo delovne skupine, za splošno strategijo, posebej za reko Krko, ozka skupina za Gorjance. Ta je bila precej ozka, saj so Gorjanci lastniški: posestvo Hren, Društvo Gorjanske košenice, Kobile, Cerkev … Tu smo nagovorili Razvojni center, vključili smo še Šentjernejčane, Zavod za gozdove, hrvaške partnerje idr. Vsak je iskreno dal svoje mnenje, kaj si želi z Gorjanci. To je bil fantastičen sestanek, oblikovali smo projekt in ga prijavili tudi na razpis Interreg. Žal sem ravnokar izvedel, da nismo uspeli, a bomo zadevo še dodelali in se vnovič prijavili oktobra.

Kako bi se na Gorjancih v zvezi s turizmom končno kaj premaknilo?

Na sestanku so bili denimo tudi planinci in so rekli, da so pripravljeni deliti poti s kolesarji, kar je bilo prej nepredstavljivo. Projekt vsebuje ureditev pešpoti in kolesarskih poti, predvsem pa želimo oblikovali t. i. vstopne točke. Ena je Vahta. Želimo namreč ustaviti ves ta pretok turistov poleti mimo nas, tako da bi bilo tam postajališče za avtodome, kakšne enostavne namestitvene kapacitete, parkirišče. Na vstopni točki bi lahko najeli kolo in vodiča, od tam se odpravili proti Dolenjskim Toplicam ali vse do Kostanjevice, si vmes ogledali oglarsko kopo ipd., programi bi se prilagajali. Na tej poti bi bila še Fabrika, kjer bi promovirali našo dediščino in skrb za les, saj je tam celo železnica, česar si današnji otroci ne predstavljajo, če pa jim dodamo še kakšen tobogan, bo zelo mamljivo. Pri Gospodični želimo urediti še kakšno večjo sobo za skupine, za predavanja s poudarkom na varstvu narave, pri Miklavžu bi bil poudarek na oglarstvu, košenicah ipd., pač, kako so nekoč živeli z gozdom. Uredili bi stari dom za te delavnice, tudi za nočitve, tam je še igrišče za nogomet. Na Krvavem kamnu bi bilo pozimi sankališče in izhodišče za tekaško progo. Tu torej računamo na športnike, šolske tabore, planince itd.; tudi na Trdinovem vrhu bi vzpostavili kakšen gostinski objekt - nekoč, v nadaljevanju.

Podobno kot Gorjance strategija izpostavlja reko Krko.

Da, s tem da je tu infrastruktura praktično narejena, zato smo oblikovali programske koncepte. Imamo neverjetno os, od Temenice do Luknje, kjer lahko plezaš, tam je izredno bogat živalski svet in vsa ta čudovita narava.

V strategiji sem zasledila Safari na Temenici. Prosim, pojasnite.

To se res sliši kot provokacija, gre pa za neke vrste učno pot po Temenici, kjer lahko vidiš domovanje bobra, drstišče rib, vrsto ptic, po vodi je pot dolga kar šest kilometrov s čudovitimi meandri, dejansko gre le za slaba dva kilometra, a ko si na vodi, sploh nimaš občutka, da si v Sloveniji. Fantastična zadeva za vse šole ali kakšne team buildinge, ki bi se lahko zaključili s piknikom v Češči vasi.

Tam je zamišljen športni center.

Tako je. Velodrom je največji investicijski del, poleg bi naredili še Adria village, torej neke vrste naselje avtodomov, ki bi postalo glavni kamp Novega mesta. Če bi našli toplo vodo, bi lahko dodali še bazen. Tam je konjeniški center, tudi občinska uprava je pristopila k reševanju težav z lastništvom zemljišč, prostora pa je dovolj tudi za park z malimi živalmi. Od tam bi se spet navezala kolesarska in pešpot do Irče vasi, kjer bo brv. In seveda imamo še riviero naše Krke, piknik prostor smo dali v brezplačen najem domačemu klubu, s tem da bodo oni sedaj učili otroke in imeli tam športne dneve.

Krka res bolj živi, kar vsi opazimo, ko opazujemo jadrnice, čolne, zdaj še supe.

Tu se bo počasi delalo, s kakšnimi lesenimi podesti za lažji dostop, mogoče naravnim kopališčem ipd.

V strategiji sem opazila kar nekaj novih brvi. Ena med Kandijo in Bregom, druga od Ločne do Ragovega.

Prva je zagotovo Irča vas. Ločna je druga, tam gre trasa Sava-Krka bike in je to del tega projekta.

Pri kulturni dediščini ste izpostavili os Iz preteklosti v prihodnost. Kaj bo Novo mesto tu ponudilo turistom?

Arheološki park Situla je zagotovo glavna atrakcija. Sledi povezava prek mesta oz. prenovljenega Glavnega trga do Hiše tehnološkega napredka, ki jo je dejansko prvi predlagal Revoz v bližini Grmskega gradu.

Hiša napredka. Sliši se skoraj podobno kot safari. Za kaj gre?

Najprej bi povedal, kaj to ni: ni muzej in ni hiša eksperimentov. To je hiša raziskovalnega znanja. Če otroka zanima, kako dela motor, bo to tam doživel. Združili bi inženirsko znanje, ki bi kazalo aktualne reči in celo tisto, kaj nas čaka v prihodnosti. Ideja je, da z ureditvijo Glavnega trga privabimo tudi domača podjetja, da imajo tu neke predstavitve, da se povezuje preteklost s sedanjostjo: če so nekoč na teh prostorih znali delati steklene kroglice, danes tu izdelujejo stekleno volno ipd. Hiša napredka pa bi bila prihodnost.

Na seji, ko so strategijo prvič obravnavali svetniki, je bilo slišati, da ima cviček premalo veljave.

Pogovarjal sem se z nekaj društvi in vinarji, pa nismo našli človeka, ki bi si upal napisati neko jasno vizijo, zgodbo in jo dati v javnost. Vsi le čakajo. A smo seveda tudi cviček oz. vsa naša vina in kulinariko vključili v strategijo, moramo pa na tej točki privabiti še vse pomembne akterje.

Očitek je bil tudi, da ne vsebuje finančne ocene in da manjka akcijski načrt.

Tudi to smo že dodelali. Dokument sam po sebi ni pomemben, pomembno je, da nas lahko kličejo deležniki in jih sedaj lahko usmerimo.

Pomemben je že zato, da bo občinski proračun vključeval postavke za te stvari.

To drži. Zamišljeno je, da ima vsako področje svojega skrbnika in da, če bo npr. kakšen interesent za čolnarno, ga bomo znali usmeriti do pristojnega. Enako velja za Gorjance.

Strategija tudi omenja, da mestu manjka večja prepoznavna prireditev.

Drži, a na silo ne bomo delali nič novega. Od vseh, ki jih že imamo, moramo izbrati pomembno in jo podpreti oz. razviti. Že ta mesec nas čaka prvi Praznik situl, bomo videli, kako bo. Mogoče bo to Pohod po Slakovi poti, ki trenutno privablja daleč največ pohodnikov, ki niso Dolenjci, vzdušje tam je fantastično; Trška gora je znamka Novega mesta, od tam so tako Kekčeva pesem Marjana Kozine kot vse Slakove melodije, tu lahko hitro najdemo dobro zgodbo. Skratka, kakšni dve leti potrebujemo, da izmerimo vse potenciale prireditev in se potem odločimo. Želimo privabiti več tisoč ljudi, sicer nismo naredili nič.

‹ nazaj