dolenjska

Jakovljevićeva tudi članica ni več

16.7.2016 | 08:20

Zaradi kršenja procedure in nestrinjanja z odločitvijo komisije je z mesta predsednice že na sami seji odstopila Nina Jakovljević. (Foto: arhiv; M. M.)

Novo mesto - Poročali smo, da je na seji novomeških občinskih svetnikov, na kateri so ti potrdili združevanje Agencije za šport in KC Janeza Trdine, z mesta predsednice Komisije za statut in poslovnik odstopila Nina Jakovljević (Solidarnost), dan po seji je kot član te komisije odstopil Borut Škerlj (SMC), nakar je sledilo še sporočilo Jakovljevićeve, da tudi sama iz komisija izstopa tudi kot članica. Njeno včerajšnje sporočilo objavljamo v celoti:

''Z odločitvijo, ki jo je Komisija za statut in poslovnik sprejela med prekinitvijo včerajšnje seje Občinskega sveta in sem ji sama nasprotovala, je po moji oceni prišlo do zlorabe pooblastil, ki so bila zaupana posameznim članom komisije. Večina članov je namreč sprejela odločitev, po kateri 94. člen Poslovnika občinskega sveta interpretira na način, da predlagatelj odloka v drugem branju občinskemu svetu ni dolžan posredovati vsebinske obrazložitev predloga akta v minimalnem roku 15 dni pred sejo, temveč lahko to stori kadarkoli do seje ali celo na sami seji.

Po moji oceni je odločitev škandalozna, prav tako pa je v nasprotju s poslovnikom, dolgoletno prakso in interpretacijo te določbe pri dosedanjem delovanju občinskega sveta. Še bolj zaskrbljujoče je, da se je komisija dan poprej, na seji dne 13. 7. 2016 v povsem enaki zasedbi do tega vprašanja povsem drugače opredelila. Sklepam, da so se člani, ki so svoj glas spremenili, uklonili naknadnemu političnemu diktatu in s tem dejanjem razvrednotili delo komisije.

Komisija je sicer v tem mandatu vse doslej delovala kot strokovno delovno telo, med drugim je bila pripravljavec in predlagatelj novega Statuta, ki ga je občinski svet potrdil brez večjih vsebinskih pripomb in se je izkazala kot zelo kvaliteten deležnik v postopku priprave in odločanja o gradivih.

Pri svoji prvi odločitvi dne 13. 7. 2016 se je komisija oprla na poslovniške določbe, ki so po mojem videnju ne dopuščajo dvoma in dvojne interpretacije ter jasno določajo obveznost predlagatelja, da je potrebno vsaj 15 dni pred sejo občinskega sveta objaviti tudi vsebinsko obrazložitev, ki je sestavni del odloka, ta pa v drugem branju zajema tudi stališča, predloge in sklepe iz prve obravnave oziroma utemeljeno zavrnitev teh s strani predlagatelja. Dodatno poslovnik nalaga predlagatelju, da v poslovniških rokih v drugi obravnavi obrazloži spremembe besedila predlaganega odloka in vzroke zanje. Namen teh določb je, da se lahko svetniki kvalitetno in pravočasno seznanimo z materiali, ki bodo podlaga naše odločitve.

Z včerajšnjo odločitvijo Komisije, ki je sledila argumentaciji vodstva občinske uprave, je tako po mojem videnju nastala nepopravljiva škoda demokratičnemu postopku odločanja, saj je ta sporna odločitev odprla vrata možnosti, da bomo svetniki odgovore na svoja vprašanja in stališča iz prve obravnave prejeli šele na sami seji oziroma le kak dan pred sejo občinskega sveta na sejah delovnih teles, kar je nesprejemljivo. S tem je postavljena pod vprašaj kvaliteta odločanja o tako pripravljenih gradivih in kvaliteta dela ne samo občinske uprave, temveč tudi celotnega občinskega sveta.

Prav tako ocenjujem, da je vodstvo občinske uprave pokazalo nerazumevanje osnovnih razmerij razdelitve pristojnosti, saj je kljub odločitvi komisije, ki je organ, v pristojnosti katerega je interpretacija poslovniških določb, že po sprejetju odločitve komisije, na seji občinskega sveta vztrajalo na drugačni interpretaciji. Sugestijam politike pa so nekateri člani komisije očitno podlegli in naknadno glasovali drugače, v prid prve.

Zaključujem, da v tej postavitvi komisija ni več sposobna meritornih strokovnih odločitev. Z njeno včerajšnjo odločitvijo je namreč njena strokovna integriteta močno spodkopana. Zame je zato delovanje v delovnem telesu, ki bi moralo biti varuh zakonitosti, izkazalo pa se je zgolj kot političen instrument, nesprejemljivo. Za tovrstnimi odločitvami seveda ne morem stati in iz sestave komisije zato nepreklicno odstopam.

Poudarjam še, da gre z vidika demokratičnega procesa odločanja za velikanski korak nazaj, ki si ga naša občina z ambicijami, kakršne ima, ne bi smela privoščiti in v slovenskem prostoru predstavlja tudi temno izjemo, ki je druge občine v postopku sprejemanja občinskih aktov ne poznajo.

Zgolj upam lahko, da bo moj odstop dovolj jasen signal občinski upravi, da se je priprave gradiv predlogov aktov potrebno lotiti precej bolj strokovno, izčrpno in v skladu z določbami poslovnika, torej pravočasno.

Relevantne člene poslovnika pripenjam spodaj.

S spoštovanjem,

Nina Jakovljević

2. Postopek za sprejem odloka

89. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.

Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti obrazložitvi priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.

Predlog odloka s področja urejanja prostora v prvi obravnavi ima naziv dopolnjeni osnutek, v drugi obravnavi pa usklajen predlog.

Če je predlagatelj odloka delovno telo ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči) s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta.

90. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval na obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

Župan lahko sodeluje na vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta tudi kadar on ni predlagatelj.

91. člen

Predlog odloka se pošlje članom občinskega sveta najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

92. člen

Predlagani odlok se posreduje pristojnemu delovnemu telesu občinskega sveta.

Delovna telesa na podlagi razprav v zvezi s predlaganim odlokom, ki je na dnevnem redu seje občinskega sveta, lahko posredujejo občinskemu svetu poročilo, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe, predloge oziroma amandmaje.

Če vsebuje predlagani odlok določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz proračuna, obravnava tak predlog odloka tudi odbor za davčno politiko, proračun in finance.

93. člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih, temeljnih rešitvah predloga odloka ter o vsebini posameznih členov in finančnih učinkih na proračun.

Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.

Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

94. člen

Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, ki upošteva stališča, predloge in sklepe iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.

Predlagatelj v drugi obravnavi obrazloži spremembe besedila predlaganega odloka in vzroke zanje.''

‹ nazaj