posavje

ZEG: O podaljšanju obratovanja NEK in suhem skladišču mimo javnosti

20.7.2016 | 11:40 | B. B.

ZEG zahteva presojo vplivov na okolje, v nasprotnem  tožbe na Evropsko komisijo, svet EURATOM-a in Evropsko sodišče za človekove pravice

Foto: A. K., arhiv DL

Krško - Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG je Agencijo Republike Slovenije (Arso) za okolje javno pozvalo k izvedbi postopkov presoje vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe NEK iz 2023 na 2043 in pri načrtovani izgradnji suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo v Krškem.

Kot pravijo v ZEG, zakon o varnosti pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ni določil časovne veljavnosti obratovalnega dovoljenje za NEK, kar omogoča, da lahko NEK zgolj s spremembo tehnične dokumentacije ter izvedenimi ali predvidenimi tehničnimi posegi vzpostavil formalne pogoje za podaljšanje delovanja.

Odločbi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) o podaljšanju življenjske dobe reaktorske posode s 40 na 60 let iz leta 2012, sta tako "po tihem," kot pravijo v ZEG, omogočili podaljšanje obratovanje nuklearke do leta 2043, kar pa je bilo izvedeno brez presoje vplivov na okolje, brez čezmejne presoje vplivov na okolje in brez sodelovanja javnosti, kar sicer zahtevajo določila zakona o varstvu okolja in uredbe o posegih v okolje, so prepričani v ZEG.

"Postopek podaljševanja obratovanja NEK smo preučevali tudi z nekaterimi pravnimi in okoljskimi nevladnimi organizacijami in prišli do skupnega stališča, da bi morala biti za podaljšanje obratovanja narejena vsaj presoja vplivov na okolje in presoja čezmejnih vplivov na okolje, kar je v drugih državah tudi običaj (s podobnimi težavami se ukvarjajo tudi na Madžarskem) in kar priporočajo podpisane okoljske konvencije: Aarhurška konvencija, ESPOO konvencija in Direktiva EURATOM-a," sporoča predsednik ZEG Karl Lipič.

Če se to ne bo zgodilo, Lipič napoveduje tožbe na Evropsko komisijo, svet EURATOM-a in Evropsko sodišče za človekove pravice.

Enako za izrabljeno gorivo

Podobno je z načrtovano gradnjo suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva, pravijo v ZEG. Obstoječi bazen za izrabljeno gorivo znotraj NEK bo leta 2023 poln in vlada je vlada marca sprejela resolucijo nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025. Ko bo resolucijo potrdil še državni zbor, bosta imela URSJV in NEK zakonsko podlago za umestitev novega jedrskega objekta, to je suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva (gorivnih palic iz reaktorja), pravijo v ZEG.

Karel Lipič (Foto: L. M., arhiv DL)

"Ne glede na to, da se predvideva izgradnja suhega skladišča znotraj obstoječe NEK in ga NEK tretira kot varnostno nadgradnjo, gre za nov jedrski objekt, za katerega je potrebna umestitev z državnim prostorskim načrtom in celovit pristop skladno z zakonom o varstvu okolja. Po našem mnenju, bi morala URSJV in NEK začeti z vsemi postopki pridobivanja družbene sprejemljivosti ter omogočiti prebivalcem sodelovanje, skladno z določili Aarhuške in ESPOO konvencije ter direktivami EURATOM-a," pravi Lipič.

Način umeščanja skladišča je po oceni ZEG neskladen z: (1) zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, (2) pravilnikom o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, (3) zakonom o umeščanju objektov državnega pomena v prostor, (4) odlokom občine Krško o ureditvenem načrtu NEK, (5) zakonom o varstvu okolja in nenazadnje tudi še vedno veljavnim (6) programom razgradnje NEK iz leta 2004.

"Program med drugim govori o tem, da se suho skladiščenje predvideva šele po zaprtju NEK, da se morajo gorivne palice še 7 let po zaprtju hladiti v bazenu in se šele potem lahko skladiščijo v suhem skladišču. To je lahko na lokaciji NEK, lahko pa tudi kje drugje, je še zapisano v programu, ki opozarja na največje probleme suhega skladiščenja – družbeno sprejemljivost v okolju, prostorski problem obdelave palic znotraj NEK, pa tudi način in neizkušenost pri prenosu palic iz bazena v suho skladišče," navaja Lipič.

ZEG je na zadevo opozorili pristojne v Sloveniji, od njih pa je, kot pišejo, dobil naslednje odgovore:

"NEK - Projekt suhega skladiščenja jedrskega goriva je varnostna nadgradnja, ki bo izvedena znotraj obstoječega jedrskega objekta in v skladu z veljavnimi akti za umeščanje novih objektov v prostor znotraj ograje NEK. Ker že danes v NEK skladiščimo izrabljeno jedrsko gorivo in se bo s tem projektom uvedel le nov, tehnološko varnejši način skladiščenja IJG, se javna obravnava v skladu z zgoraj navedenimi konvencijami ne predvideva.

URSJV – Status suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva bo enak kot je sedaj status mokrega skladišča izrabljenega goriva ali skladišča radioaktivnih odpadkov v sklopu obstoječe jedrske elektrarne Krško. Do sedaj niso začeti še nobeni postopki v zvezi z Državnim prostorskim načrtom. Trenutno je projekt suhega skladišča v fazi javnega razpisa za pridobitev ponudb."

"Iz odgovorov v ZEG zaključujemo, da je lokacija skladišča izrabljenega goriva že izbrana (znotraj NEK), da ga pristojni ne smatrajo za nov jedrski objekt, da je projekt že v fazi javnega razpisa in da ne nameravajo izvesti javne razprave. To pomeni, da ga želijo umestiti tiho, brez udeležbe javnosti in mimo veljavne zakonodaje," piše Lipič in dodaja, da je "tak postopek nesprejemljiv, v nasprotju s slovensko zakonodajo in podpisanimi mednarodnimi sporazumi. Popolno ignorira lokalne skupnosti, prebivalce in ostale javnosti. V prihodnje bomo zelo pozorno spremljali aktivnosti na vseh nivojih in zahtevali, da se umeščanje objekta izvaja skladno z zakonodajo in vključevanjem javnosti."

Lipič je prepričan, da bi moral biti postopek umeščanja suhega skladišča v prostor enak tistemu, ki je potekal ob umeščanja odlagališča NSRAO. "Krčane in ostale Posavce bomo pozivali, da se aktivno vključijo v proces in da sami odločijo, ali želijo imeti tak objekt v Krškem. Edino prebivalci imajo pravico odločanja, da se v prostor poleg NEK in odlagališča NSRAO umesti še tretji jedrski objekt – suho skladišče izrabljenega jedrskega goriva. Te možnosti nam države nima pravice odvzeti," je odločen Lipič.

Letališče je preblizu

Prav tako je po mnenju Lipiča nujno upoštevati problematiko načrtovane izgradnje poslovno logističnega centra FENIKS, saj ta predvideva širjenje vojaškega in s tem novega civilnega letališča, kar je popolnoma v nasprotju z varnostjo, glede na bližino jedrskih objektov. "Nikjer v svetu ni jedrski objekt tako blizu letališča - 2 km zračne linije -, kot v Krškem. Naša stališča smo predstavili tudi na posvetih ob 30. obletnici Černobila in 5. obletnici Fukušime. Podprle so ga številne okoljske nevladne organizacije, kot so Greenpeace, Fokus, ter društvo Posavsko jedrsko lokalno partnerstvo, ki je v postopku registracije, ter številni prebivalci iz Posavja. Verjamemo, da boste k omenjeni problematiki pristopili skrajno resno in upoštevali tako slovensko kot evropsko zakonodajo, ter podali profesionalno oceno vplivov na okolje," je v pismu Arsu, ki ga je naslovil tudi drugim organom vlade in državnega zbora, računskemu sodišču, posavskim občinam in medijem še zapisal Karel Lipič.

‹ nazaj