Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
petek, 26. april 2024
09:00 Prireditev ob dnevu Zemlje, Glavni trg Novo mesto
16:00 Odprtje sezone v Flyparku, pri Hotelu Dolenj'c Novo mesto
18:00 Art kino: Ingeborg Bachmann: Potovanje v puščavo, KCJT Novo mesto
19:00 Proslava ob dnevu upora proti okupatorju in odprtje razstave, KKC Dolenjske Toplice
20:00 Slam poezija x ''Tri minute'', Knjigarna in kavarna Goga Novo mesto
VečBela krajina
petek, 26. april 2024
18:00 Rojstnodnevni koncert partizanskega pevskega zbora in slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, KC Semič
19:00 Redni mesečni posvet z mladino, MC Metlika
20:00 Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, Športna dvorana Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj
20:00 Whip Session, MX Park Stranska vas pri Semiču
sobota, 27. april 2024
08:00 Čistilna akcija, zbor pred GD Gradac
VečPosavje
petek, 26. april 2024
17:00 Osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju in odprtje razstave likovnih del 34. otroškega likovnega extempora, OŠ Kostanjevica na Krki
18:00 Srečanje pevskih zborov, Prosvetni dom Artiče
sobota, 27. april 2024
10:00 Borčevska proslava, pri Domu krajanov Sromlje
nedelja, 28. april 2024
10:00 Osrednja občinska slovesnost v počastitev zgodovinskih dogodkov Malkovec 2024, pri Vinskem dvoru Deu Malkovec
ponedeljek, 29. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
Več17.5.2017 | 14:30 | B. B.
Ljubljana, Kočevje - V Društvu Moris Kočevska Reka vse občine pozivajo, naj "v duhu prihajajočih državotvornih praznikov" na najbolj vidnem mestu v občini postavijo večji zastavni drog in trajno izobesijo veliko slovensko zastavo dolžine šest do sedem metrov. Kot so napovedali, bodo v Kočevju to storili ob praznovanju letošnjega dneva državnosti 23. junija.
Društvo ob današnjem dnevu Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) poziva k "manifestaciji državotvorne in domoljubne drže" na način, da slovenska zastava ne bi plapolala le ob državnih praznikih. "Kdo nas lahko prisili, da jo po dnevu ali dveh snamemo z jamborov," se sprašujejo.
Zakon o grbu, zastavi in himni namreč določa, da je slovenska zastava stalno izobešena zgolj na poslopjih, v katerih je sedež predsednika republike, državnega zbora, državnega sveta in vlade, na območju mejnih prehodov, na poslopju predstavništva RS v tujini in na prevoznih sredstvih, ki jih vodja predstavništva uporablja pri opravljanju uradne dolžnosti ter na ladjah in na drugih plovilih. Z zastavo so po določbah zakona označena tudi letala in druga javna prevozna sredstva, ob pogojih in na način, ki jih določajo predpisi.
A je kočevski župan Vladimir Prebilič za STA pojasnil, da imajo zastavo pred občinsko stavbo obešeno ves čas, enako velja za javne zavode v občini. Po njegovih besedah tako načeloma ravnajo tudi v drugih občinah, pa s tem nimajo nobenih težav. Poziva društva ne pozna, dopušča pa možnost, da merijo na postavitev zastavnega droga na hribu nad Kočevjem, imenovanem Mestni vrh.
Kot so poudarili v kočevskem Morisu, imamo sicer lahko "različne poglede na posamezna vprašanja ali področja družbenega življenja, lahko smo na različnih bregovih preteklosti in prihodnosti, vsekakor pa ostajamo v demokratični Sloveniji pod okriljem iste zastave. In tudi zato je naša pobuda za trajno izobešenje zastav povsem logična in pričakovana".
"Naše zavzemanje, da zastava na osrednjih lokacijah slovenskih krajev ostane trajno izobešena, je utemeljena že z dejstvom, da je zastava edinstveno in v simbolnem smislu najbolj prepoznavno državno obeležje. Izkazuje trajno vez med posameznikom ter državo in generira čustveno ter državljansko pripadnost v duhu enotnosti, saj pod eno streho združuje Slovence in ostale državljane republike Slovenije, ne glede na siceršnjo politično, nazorsko, versko ali drugo pripadnost," so še zapisali.
Tone Krkovič, ki je bil leta 1990 tudi prvi poveljnik MSNZ, je v pismu ob današnjem dnevu poudaril, da MSNZ v zgodovini "nima primere".
"Oblikovana je bila v posebnih razmerah najbolj občutljivega časa slovenskega osamosvajanja in v času nepredvidljivega razpleta svetovne in lokalne politične krize," je zapisal Krkovič. Po njegovih besedah je bila končni rezultat simbiozna organiziranost več deset tisoč oboroženih vojakov in policistov v enovito in učinkovito, nacionalnim interesom predano vojaško organizacijo. "Poslanstvo te edinstvene organizacije pa je dobilo potrditev v praksi, ko je le ta leto dni pozneje v osamosvojitveni vojni v popolnosti odigrala svojo vlogo," je poudaril Krkovič.
Slika 1: Foto: L. M., arhiv DL
Povezane objave
Ocene komentarjev