dolenjska

Ustanoviteljica mirnopeškega karmela praznovala 70 let redovništva

19.11.2017 | 09:45 | Besedilo in foto: L. Markelj

Škof Glavan je z veseljem čestital s. Agnezi Saje za dvojni življenjski jubilej.

Mirna Peč - Včeraj, le dva dni po 91. rojstnem dnevu, je s. Agneza Saje, ustanoviteljica karmeličanskega samostana v Mirni Peči, praznovala še en visok življenjski jubilej - 70 let redovništva. To ni ravno pogost dogodek, saj se je treba za redovniški poklic odločiti dovolj zgodaj, pa tudi potem dočakati visoko starost, zato so na ta jubilej zelo ponosni tudi v Škofiji Novo mesto

Na slovesni sv. maši je petje sester spremljal organist Milan Brudar.

Slovesno sv. mašo je v samostanski cerkvi vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan, v družbi mirnopeškega duhovnika g. Janeza Rihtaršiča, mag. Igorja Luzarja ter g. Štefana Babiča - slednji je karmeličankam veliko pomagal že pred petdesetimi leti, ko so se sestre po komunističnem preganjanju iz Avstrije vrnile v Slovenijo ter najprej vzpostavile začasni samostan v Mengšu in kasneje stalnega v Sori pri Medvodah.

S. Agneza Saje, domačinka, doma iz Jablana pri Mirni Peči, je bila med njimi, saj si je vseskozi želela vrniti v Slovenijo ter na Dolenjskem vzpostaviti karmeličanski samostan. To ji je ob vneti molitvi in prizadevanjih ter ob pomoči mnogi, predvsem pa mladostne prijateljice Angele Makše pred dvajsetimi leti tudi uspelo - Mašketova je namreč po smrti spomladi leta 1992 svojo hišo in zemljišče v Rogovili zapustila karmeličankam prav s tem pogojem.

ŽE PRI 4 LETIH IZBRALA SAMOSTAN

S. Agneza Saje, 91-letnica s 70 letnim redovnim življenjem v karmeličanskem samostanu.

Slavljenka s. Agneza Saje je bila deležna veliko pohval in zahval za svoje delo. Škof Glavan se je v pridigi dotaknil njene življenjske poti, ki je bila nekaj posebnega, saj je že pri štirih letih mami pri delu na njivi dejala, da bo, ko bo velika, tudi ona odšla v samostan, kot sv. Mala Terezika, o kateri ji je mama pripovedovala. Ta odločitev je v s. Agnezi zorela ob osebni in družinski skupni molitvi ter vzornem krščanskem življenju. In po gimnaziji v Novem mestu se je peš podala v Ljubljano s priporočilnim župnikovim pismom… Šele pozneje je izvedela, da jo je mama pri štirih tednih darovala mali Tereziki.

»Tako se ne gre čuditi, da so v takem vzdušju rastli duhovni poklici,« je razmišljal škof in poudaril pomen kontemplativnih redov, kot je karmeličanski, ki se odpovedo vsemu zaradi Boga. Zavežejo se čistosti, uboštvu in pokorščini, kar ni enostavno. »Zato so redovnice svetla luč sveta za vse, ki obožujejo bogastvo in udobje, in vidijo v tem smisel in pogoj za srečno življenje. So luč za vse, ki mislijo, da se brez interneta, telefona in več bančnih računov ne da srečno živeti,« je bil jasen škof Glavan, ki je o s. Agnezi dejal, da je zgled skromnosti, potrpežljivosti, hvaležnosti, zaupne vere, vdanosti v božjo voljo, pa tudi vedrosti in zdrave kmečke pameti. Poudaril je dragocenost karmeličanskega samostana za vso Slovenijo, saj predstavlja oazo miru in molitve.

Čestitk je bila s. Agneza (za klavzuro) še posebej vesela od svojih sester. V družini je bilo enajst otrok, živih je še sedem.

Pri maši je s. Agneza, hvaležna za dar življenja, predanega Bogu v blagor Cerkve in ljudem, obnovila svoje redovne zaobljube. Kljub visoki starosti se še kar dobro drži in prav vsakomur od zbranih, med katerimi so bili tudi njeni sorodniki, je rada segla v roke ter mu poklonila podobico. Danes samostan vodi priorica s. Mirjam Rovtar, ki je bila tako kot škof o slavljenki polna lepih besed. Vsem dobrotnikom se je zahvalila za vse darove.

V samostanu Marije, kraljice angelov, za klavzurnimi zidovi danes biva osem sester. Živijo karizmo molitve in ločenosti od sveta.

‹ nazaj