Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sreda, 8. maj 2024
09:00 - 13:00 Izobraževanje "Spoznajmo digitalni svet", DU Novo mesto
19:00 Predavanje: Po 200 letih – rešena skrivnost: čelada s Kope nad Kompoljami, predavalnica Dolenjskega muzeja Novo mesto
četrtek, 9. maj 2024
09:00 - 13:00 Izobraževanje "Spoznajmo digitalni svet", DU Novo mesto
09:00 Društvo šola zdravja: 10 let jutranje telovadbe v MO Novo mesto, zelenica pod Planetom Tuš Novo mesto
15:00 Predavanje in izmenjava sadik - Miša Pušenjak: Vzgoja domačih sadik, Dvorec Gregorčič Šmarješke Toplice
VečBela krajina
sreda, 8. maj 2024
13:00 Bralno srečanje, DSO Črnomelj
17:00 Ura pravljic in ustvarjalna delavnica, Ljudska knjižnica Metlika
19:00 Akcija Tik-tak, GD Suhor
četrtek, 9. maj 2024
17:00 Delavnica ročnih del, Krajevna knjižnica Semič
petek, 10. maj 2024
20:00 Koncert Big banda Črnomelj, ŠD OŠ Mirana Jarca Črnomelj
VečPosavje
sreda, 8. maj 2024
17:00 Boris Hajdinjak - Reštanj in Reštanjski (predavanje), vaška soba Reštanj
četrtek, 9. maj 2024
19:00 Večer klasične glasbe (pianist Sam Rotman iz ZDA), Posavski muzej Brežice
petek, 10. maj 2024
19:30 Predmaturitetni recital Antona Ajstra, Viteška dvorana Brežice
20:30 Noč utrdb - javno vodstvo in koncert, grad Brestanica
sobota, 11. maj 2024
09:00 - 12:00 Pohod po poti dr. Slavka Sušina, vaški kozolec Pišece
Več21.9.2022 | 08:15 | STA; M. K.
Brdo pri Kranju - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je včeraj v okviru Dneva inovativnosti na Brdu pri Kranju že dvajsetič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem. Na letošnji prireditvi, ki je potekala pod sloganom Z inovacijami presegamo meje, je podelila sedem zlatih, 23 srebrnih, 12 bronastih in tri posebna priznanja.
TPV med sedmerico
Farmacevtska družba Lek je zlato nacionalno priznanje prejela za koloidno suspenzijo super paramagnetnih železovih nanodelcev za zdravljenje anemije, TPV Automotive za razvoj lahkega tankostenskega nosilca kolesa, HighFly za električni vodni skiro, Domel za mokro suho sesalno enoto, Cleangrad za drsna vrata za čiste prostore, Steklarna Hrastnik in razvojni center eNeM za izdelavo trajnostne steklene embalaže z uporabo zelenega vodika in recikliranega stekla ter Pipistrel Vertical Solutions za Pipistrel Velis Electro.
Prejemniki posebnega nacionalnega priznanja za inovacijski izziv so letos Engrotušev projekt Ana Roš & Tuš za širši družbeni vidik, Iskraemecov Zeleni pingvin za širši okoljski vidik ter digitaliziran električni hyper avtomobil podjetja Tushek v računalniški igrici Grid Legends za širši promocijski vidik Slovenije v svetu.
To leto sta na regionalne razpise prispela 202 inovacijska predloga, za katerimi stoji nekaj več kot tisoč inovatorjev in inovacijskih ekip. Že junija se je odvilo 11 regijskih podelitev najboljšim inovatorjem v regijah, ena podelitev je bila prejšnji teden - dolenjska na Otočcu, ena pa bo novembra. 45 najboljših inovacij iz vse Slovenije pa se je potegovalo za priznanja na nacionalni ravni.
Krka z največ zlatimi
Tradicija podeljevanja priznanj najbolj inovativnim na regionalni ravni šteje 26 let, zadnjih 20 let pa poteka tudi nacionalna podelitev. V tem času je GZS nagradil že več kot 11.000 inovatorjev za več kot 3440 inovacij. Na nacionalni ravni je bilo v teh letih podeljenih 169 zlatih priznanj. Podjetje, ki je največkrat prejelo zlato nacionalno priznanje, pa je Krka.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je vesel, da so med letošnjimi inovacijami tako produktne kot procesne, kar pomeni, da "imamo v naši državi širok in pester nabor podjetij in organizacij, ki so sposobne inovirati na res širokem področju". Poudaril je, da se z iskanjem in razvojem novih rešitev presegajo meje. Podjetja in organizacije krepijo družben vpliv, skrbijo za uspešen zeleni prehod, veča se tudi prepoznavnost Slovenije in njenega gospodarstva.
Kapitala primanjkuje
Je pa Šimonka kritičen do tega, da Slovenija že vrsto let sodi v skupino zmernih inovatorjev in je zaradi premajhnega vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije pod povprečjem EU po kazalnikih inovativnosti. Šimonka meni, da mora ključno vlogo pri tem prevzeti država in v razpise vključevati dizajn ter druge pristope. Izpostavil pa je tudi pomen nadgradnje podpornega okolja, ki ima v navezavi s spodbudami multiplikativen učinek v gospodarstvu.
O tem je tekla beseda tudi na strokovni konferenci, ki je bila posvečena vlogi in pomenu dizajn inovacij. Na konferenci so prišli do zaključkov, da prihodnost inovacijskega ekosistema ni v osredotočanju na specifične sektorske politike, ampak je potrebno medresorsko sodelovaje, ki vzpostavljanja horizontalna povezovanja znanstvenih raziskav s tehnološkim razvojem. Potrebno je tudi aktivno vpeljevanje kompetenc prihodnosti v slovenski izobraževalni sistem.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je priznal, da imajo univerze določene težave pri dojemanju dela za industrijo in družbeno okolje. Še bolj pereče pa se mu morda zdi to, koliko slovenske industrije je sposobne absorbirati znanje z univerz in ustvarjalno ter konstruktivno delati z institucijami znanja.
Aleš Pustovrh z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je opozoril, da je Slovenija padla iz skupine močnih inovatork v skupino zmerno inovativnih držav zaradi pomanjkanja kapitala. Prepričan je, da je vsem jasno, kaj je treba narediti in da je bilo to večkrat tudi že zapisano, dejansko pa je treba to enkrat tudi izvesti in strategijo uresničiti.
Generalni direktor direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Jernej Salecl, ki je prepričan, da bi najnovejši podatki že pokazali boljše rezultate, meni, da je treba vztrajati pri obstoječem delu, a izboljšati tisto, kar ne funkcionira. Meni, da je treba znotraj obstoječe pametne specializacije bolj podpreti perspektivna področja.
Slika 1: Na Brdu pri Kranju (Foto: STA)
Slika 2: TPV-ju zlato nacionalno priznanje za inovacijo
Slika 3: TPV-jeva nagrajena inovacija
Povezane objave
Ocene komentarjev