Zabava le pod vplivom alkohola?

13.4.2008 | 20:20

Asist. dr. Maja Rus Makovec, dr. med.

Alkohol je najbolj razširjena droga med odraslimi in žal tudi med mladimi. Grozljiv je podatek, da naj bi dve tretjini dijakov prvič spilo kozarec piva ali vina pri dvanajstih letih ali še prej. O težavah z alkoholom pri mladih smo se pogovarjali z asist. dr. Majo Rus Makovec, dr. med., vodjo Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola pri Psihiatrični kliniki Ljubljana.

Tudi alkohol je droga. Bi lahko rekli, da je bolj skrb vzbujajoča, kot so prepovedane droge, marihuana, heroin, kokain?

“Poraba in težave s psihotropnimi snovmi - drogami naraščajo. Zaskrbljenost je v bistvu subjektivna kategorija; tako bodo ljudje, katerih svojci so zasvojeni od heroina, najbolj zaskrbljeni zaradi tega. Toda objektivni kazalci, kot je na primer ocena Svetovne zdravstvene organizacije, govorijo, da je ekonomska škoda zaradi alkohola kot legalne droge oziroma droge kulture še enkrat večja kot od nelegalnih drog. Kot ste sami poudarili, pa je velika razlika, ali gre za legalno ali nelegalno psihotropno snov, in sicer v odnosu družbe. Kadar koli gre za psihotropno snov neke kulture, se je treba zavedati, da se na to snov ljudje navajajo že od majhnega; ne na njeno uživanje, ampak na to, da je del vsakdanjika. In ko nekaj postane del vsakdanjika oziroma nekaj avtomatičnega, je med ljudmi veliko težje spodbuditi, da bi prisluhnili argumentom, ki to snov pokažejo tudi v tvegani, negativni luči. Večina odraslih ljudi uživa alkohol, ne pa nelegalnih drog: tako nelegalne droge veljajo za nekaj, kar uživa neka subkultura (čeprav je lahko seveda drugače, npr. da kokain uživajo ljudje na visokih položajih), alkohol pa je nekaj običajnega.”

Pri svojem delu se srečujete z odvisniki od alkohola. Tudi z mladimi?

“Z alkoholom imamo lahko težave na dva načina: da nismo zasvojeni, ampak se občasno hudo opijemo in se vedemo nevarno do sebe ali do drugih, ali pa smo z alkoholom zasvojeni (in nismo nikoli vinjeni, ker “dolivamo” ravno prav alkohola, da ne pride do abstinenčne krize, lahko pa smo ciklično določen čas trezni, nato pa se opijamo, ker nimamo nadzora nad alkoholom). Pri mladih je največ zapletov z alkoholom na ravni opijanja, kar utegne biti zelo nevarno stanje zaradi akutne zastrupitve, ali se impulzivno vedejo zaradi opitosti ali pa je pitje del stila življenja, ki ni konstruktiven. Pri mladih gre torej največkrat za zlorabo ali škodljivo rabo alkohola, ne za zasvojenost. Pod vplivom alkohola se na primer mladi vedejo nesamozaščitno tudi v spolnosti. Med mladimi poraba alkohola narašča, in sicer je bila zadnja študija med mladimi narejena leta 2003 (ESPAD), kaže pa, da je bilo 27,3 odst. dijakov in 18,5 odst. dijakinj že pijanih pri starosti 13 let in manj. Le 7,3 odst. dijakov in 9,3 odst. dijakinj še nikoli v življenju ni pilo alkohola. Več kot 40-krat v življenju je pilo alkohol kar 32,2 odst. dijakov in 18,1 odst. dijakinj, starih 15 ali 16 let. Druga študija iz leta 2005 kaže, da je povprečna starost ob prvem zaužitju alkohola pri fantih 12,8 let, pri dekletih pa 13,3 let.

Kdo so mladi, ki imajo težave zaradi alkohola? Iz katerih struktur družbe izhajajo?

“Porabe alkohola ne moremo pripisati prav določenemu sloju, morda bi lahko povzeli, da se večja raba alkohola povezuje z manjšo šolsko uspešnostjo in z manjšim nadzorom staršev. Morda bi lahko takole rekli: preveč svobode pri preveč mladih ljudeh, pa premalo skrbi in zavzetosti za spremljanje njihovih življenj.”

Tisti, ki začnejo piti pred petnajstim letom, bodo v neki točki svojega življenja štirikrat bolj verjetno postali odvisni kot tisti, ki so začeli piti po dvajsetem letu. Tisti, ki veliko in pogosto pijejo že pri šestnajstih letih, bodo pri triindvajsetih postali “težki” pivci.

Kdaj je razlog za skrb, če starši opazijo, da otrok pije?

“Najprej definirajmo, kaj pomeni beseda “otrok”; verjetno mislimo na mladoletne, jaz bi še omejila to obdobje z zadnjima fazama možganskega razvoja: naši možgani se namreč razvijajo skozi več velikih preskokov, tako je npr. eden v obdobju približno 13 do 14 let, ko se začnejo razvijati možganske funkcije za abstraktno mišljenje, pomirjanje lastne napetosti, funkcije za stremljenje k dolgoročnemu cilju; nadalje je zadnji veliki preskok v dozorevanju možganov med sedemnajstim in enaindvajsetim letom, torej gre za velik razpon. Šele ko je končan ta zadnji razvoj, so mladi sposobni zares razumevati razlike med tem, ali se pije “na vse ali nič” ali na način, ki ni tvegan. To razumevanje nima nobene zveze z inteligentnostjo, saj je lahko zelo “brihten” otrok nezrel. Torej naj bi se bili nekateri sposobni paziti, ali uživajo alkohol na manj tvegan način, prej kot drugi. Zagotovo pa zrelega odnosa do rabe alkohola ne more razviti otrok na koncu ali na začetku osnovne šole. Menim, da je v tej starosti vedno zelo zaskrbljujoče, če otroci uživajo alkohol. Za mlajše od 18 let je tudi zakonsko prepovedano ponujati jim pijačo, lahko pa npr. sedemnajstletnik spije čisto malo piva in to ni problem. Jaz bi bila kot mama zelo zaskrbljena, če bi bil moj otrok močno pod vplivom družbe, ki je neuspešna v učenju in se uveljavlja na način, ki ni zdrav, ki bi potreboval alkohol, da se sploh upa zabavati, ali bi bil nagnjen k impulzivnosti, kar pomeni, da zelo hitro odreagira brez razmisleka, ali če se ni sposoben držati dogovorov glede obveznosti, časa prihoda domov itd.”

Slovenci smo veliki pivci alkohola, žal se opijajo tudi mladi. Vendar pa ima alkohol drugačen vpliv na mladega človeka kot na odraslega, mar ne?

“V času adolescence poleg omenjenega dozorevanja možganov potekajo tudi druge dramatične spremembe in potrebe po prilagajanju tem spremembam. Ti stresi povečujejo občutljivost za socialni pritisk vrstnikov, posebej zaradi razvijanj novih socialnih vlog in nihajoče ravni samospoštovanja. V adolescenci pride tudi do pospešenega kognitivnega razvoja, ki lahko rezultira tudi v večanju napetosti z avtoritativnimi figurami. Pri tej osnovi je torej pričakovati tudi več impulzivnosti; mladi pijejo alkohol na prazen želodec in ne kot ritual ob hrani. Pomembno pa je poudariti, da je alkohol nevaren za prav majhne otroke: če ga pijejo majhni otroci, jim dramatično pade raven inzulina v krvi in lahko umrejo zaradi kome.”

Menite, da je naša družba preveč tolerantna do pitja alkohola?

“Naša družba je izjemno tolerantna do alkohola, do opitosti in tudi do dolgotrajnih težav z alkoholom. Pogosto pa je netolerantna do zasvojenih ljudi, ki so biološko tako zasvojeni, da brez resne pomoči ne zmorejo več sami spremeniti svojega vedenja. Torej je paradoks takle: od tistih, ki bi se lahko spremenili, tega ne zahtevamo ali pa premalo odločno, ko ljudje potrebujejo intenzivno pomoč od drugih, pa si mislimo, da so sami odgovorni za spremembo.”

Akutna zastrupitev z alkoholom je pri mladih zelo resen medicinski zaplet. Zakaj?

“Nevarnosti zaradi akutne intoksikacije so: impulzivno, nesamozaščitno ali heteragresivno vedenje, medicinsko pa sedacija dihalnega centra v kombinaciji z benzodiazepini, amnestična stanja, ketoacidoza, nevarnost podhladitve … Skratka, biti zastrupljen z alkoholom pomeni spraviti se v zelo tvegano medicinsko stanje. Najbolj nevarno za tako stanje je hitro pitje velike količine alkohola, kar je značilno za mlade. Tak človek potrebuje medicinsko pomoč, ne smemo ga pustiti samega.”

Bi lahko rekli, da mladi pijejo zaradi motenj v družini ali da po alkoholu pogosteje posegajo otroci, katerih starši pijejo?

“To sta dejavnika tveganja; če starši radi pijejo in spodbujajo otroke v ta stil pitja (tudi če niso zasvojeni in če so drugače v redu starši), je to podobno tveganje, kot če imajo doma tudi težave v odnosih, pa ni zasvojenosti. Temu pravimo ekvifinalnost – po različnih poteh pridemo do enakega rezultata.”

Ali je za tiste, ki so se zgodaj srečali z alkoholom, več možnosti, da bodo postali odvisniki od alkohola ali pa bodo imeli resne težave z njim?

“Tisti, ki začnejo piti pred petnajstim letom, bodo v neki točki svojega življenja štirikrat bolj verjetno postali odvisni kot tisti, ki so začeli piti po dvajsetem letu. Tisti, ki veliko in pogosto pijejo že pri šestnajstih letih, bodo pri triindvajsetih postali “težki” pivci. Iz genskovedenjskih študij je razvidno, da so pri zamiku pitja na čas po šestnajstem letu socialni in okoljski dejavniki pomembnejši od genskih vplivov, kar z drugimi besedami pomeni, da je to, da so mladi ostali abstinenti do svojega šestnajstega leta, jasno povezano z negenskimi dejavniki. Torej je zelo pomembno, da mladi začnejo piti čim kasneje. Vsako leto “kasneje” jim je v prid za celo življenje.”

“Žalostno je, če so naši mladi tako plahi, da morajo piti, da si upajo imeti spolni odnos.”

Kam usmeriti preventivne akcije za mlade, da bi jih odvrnili od alkohola? Kaj lahko pri tem storijo starši?

“Že upoštevanje zakona o rabi alkohola (da se ne toči mladoletnim) je pomemben del preventive. Če nekaj ni dovoljeno, se manj mladih odloči, da bodo to kršili. To velja za “na veliko”, na osebni ravni prepovedi pa lahko pri kom pomeni ravno nasprotno. Prepozno je preventivo načrtovati pri petnajstih letih, saj se ta začne že veliko prej. Preventiva pri majhnih otrocih se začne v stalni podpori njihovim zdravim potencialom, da se bodo lahko potrjevali na zdrav način v športu in ali v šoli, da bodo lahko rekli NE vrstnikom, ki jih silijo v nezdravo življenje, da se bodo znali zabavati in biti žalosti trezni, da bodo lahko prenašali življenjske težave … Spodbujati je treba druženje mladih na zdravih temeljih, ne skozi opijanja. Če samo predavamo o zdravem življenju šestnajstletnikom, bomo utrdili zdrave, ne pa spremenili tistih, ki so nagnjeni k tveganjem. Skratka, hkrati morajo teči zakonske prepovedi, pojasnila o tveganju glede alkohola in pa dolga leta prej spodbuda in utrjevanje zdravega stila življenja, zabave in dela. Žalostno je, če so naši mladi tako plahi, da morajo piti, da si upajo imeti spolni odnos. Torej ni samo družba oziroma država odgovorna za naše otroke, čeprav je do določene mere zagotovo s svojimi vrednotami soodgovorna. Straši ne moremo ubežati svoji odgovornosti. Stil, ki najbolj pomaga, je veliko ljubezni, podpore ter hkrati postavljanje meja in tudi zahtev.”

Tanja Jakše Gazvoda

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava