novice

Umrl je Lojze Slak, odprta žalna knjiga

29.9.2011 | 10:20 | Zbrala: T. J. G. in B. B.

Lojze Slak in Slavko Podboj na blagoslovu motoristov v Mirni Peči pred dvema letoma. (Foto: M. Ž.)

Po dolgotrajni bolezni je danes ponoči, v 80. letu starosti, v ljubljanskem kliničnem centru umrl legendarni slovenski glasbenik Lojze Slak. Oral je ledino nove glasbene zvrsti, narodnozabavne glasbe, in je tudi avtor diatonične harmonike kot jo poznamo danes, saj jo je dopolnil z dodatnim t. i. Slakovim gumbom in šestim basom. V svoji karieri je posnel 29 albumov, zadnji, Čebelar, je izšel leta 1995.

Foto: Rudi Vlašič

Rodil se je 23. julija 1932 v Jordankalu pri Mirni Peči. Otroštvo je večinoma preživel pri stari mami, saj je Slakova družina štela kar deset otrok in Lojze je moral zaradi mamine bolezni od doma še preden je preživel prvo leto življenja. Prav to pa je vplivalo na njegovo kasnejšo kariero in uspeh. Stric Ludvik je imel namreč harmoniko, s katero je igral na vaških slavjih in porokah. Lojze Slak je bil navdušen nad stričevo diatonično harmoniko; še preden je prvič odšel v šolo je znal več kot ducat pesmi. Ludvik ga je pri igranju podpiral, toda povedal mu je tudi, da je bolje, da se uči kar sam.

Ko je Lojze dopolnil petnajst let življenja je s harmoniko že igral na porokah. Bilo jih je zelo veliko in kasneje je večkrat povedal, da so bile prav poroke njegova najboljša glasbena šola. Na porokah je igral predvsem sam ali pa s triom Lojzeta Slaka (priložnostno).

Prelomno leto v njegovi karieri je bilo 1957, ko je prvič nastopil kot samostojni harmonikar na javni radijski oddaji »Pokaži, kaj znaš!« in takoj očaral tako strokovno javnost kot radijsko občinstvo. Poslušalci, glasbeni uredniki, vsi so si bili edini, da gre za izjemen talent, za muzikanta s pravo držo in veliko energijo.

Leta 1959 je nastal ansambel bratov Slak, v kvartetu je brat Tone igral trobento, Matija klarinet, Stane bas, Lojze pa harmoniko, v takšni zasedbi so bratje igrali dobra tri leta. Nato sta morala brata Matija in Tone k vojakom in ansambel je tako prenehal nastopati. Lojze pa ni miroval. Na hitro je poiskal tri pevce in se prijavil na tekmovanje novih ansamblov, ki je potekalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Njegova skladba Domači vasici je čez noč postala prva večja Slakova uspešnica.

V letu 1964 se je Lojze na enem od njegovih nastopanj na radiu Ljubljana spoznal s pevsko skupino Fantje s Praprotna in takoj so si bili všeč. Kaj kmalu so poskusili nekaj pesmi in se dogovorili za skupno nastopanje. Tako je nastal eden naših najboljših in hkrati najbolj izvirnih domačih ansamblov.

Lojze Slak se je po ukinitvi ansambla bratov Slak napotil v Ljubljano in si tam poiskal delo, s katerim se je lahko preživljal. Med drugim je bil tudi šofer pri podjetju Petrol. Izučil se je za tapetnika in se zaposlil v tedanji tovarni Pohištva, kasneje Hoja. Ob prizadevnem in uspešnem delu je napredoval vse od poklicnega delavca do komercialista v podjetju in s tega delovnega mesta je tudi odšel v zaslužen pokoj.

Leta 1961 se je Lojzetu in ženi Ivanki rodil prvi sin – Slavko, šestnajst let kasneje pa še drugi sin Robert. V sedemdesetih letih se je Slakova družina iz stanovanja v Ljubljanskih Dravljah preselila v novo zgrajeno hišo v Šentvidu pri Ljubljani, Lojze pa si je vseeno ohranil košček svoje rodne Dolenjske, saj si je na Trški gori postavil zidanico z vinogradom. Še posebno veselje je imel prav z vinogradom, kajti vsako leto je na njem pridela izredno kakovosten cviček, za katerega je na novomeškem festivalu cvička dobil že kar lepo število priznanj.

‹ nazaj