gospodarstvo

Po novem dajatev na odjavljeno vozilo

24.4.2018 | 09:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

V reciklažo pride pri nas le desetina odjavljenih vozil.

Hudenje pri Škocjanu - 1. aprila je začel veljati Zakon o dajatvah na motorna vozila, ki uvaja novo dajatev na odjavljeno vozilo. Plačati jo bodo morali lastniki vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne bodo ponovno registrirali, ga prodali ali predali v razgradnjo pooblaščenim izvajalcem.

»To novost jemljemo kot dobrodošlo spodbudo k čistejšemu okolju, saj se žal ljudje še premalo zavedajo, kako nevaren odpadek je avto in v našem okolju žal konča še vedno preveč odsluženih vozil,« pravi Blanka Benčina Smerke iz Avtoodpada Krakov - ta je od leta 2013 eden od pooblaščenih obratov za razgradnjo odsluženih avtomobilov.

Sestra in brat, Blanka Benčina Smrke in Gorazd Benčina iz podjetja Avtokrakov..

Dajatev na odjavljeno vozilo bodo plačali lastniki, katerih vozilo je registrirano za prevoz največ devetih oseb skupaj z voznikom, lastniki vozil za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso 3,5 tone in lastnikih trikolesnih vozil. Lastniki, ki so svoje vozilo odjavili iz prometa 1. aprila letos, bodo postali zavezanci za plačilo te dajatve 1. aprila prihodnje leto in jo bodo plačevali do deset let - seveda, če ne bodo vozila vmes ponovno registrirali, ga predali v razgradnjo ali dokazali, da je bilo ukradeno. Prav tako dajatve ne bodo plačali tisti, ki bodo vozilo prodali - v Sloveniji ali tujini. Dajatve so oproščeni tudi lastniki starodobnikov.

Dajatev bo znašala četrtino nadomestila za uporabo cest oz. najmanj 25 evrov, kar večina ocenjuje za nizek znesek, ki ne bo preprečil nelegalnega skladiščenja izrabljenih vozil. Morda pa le, kajti sam zakon do sedaj očitno ni dal pravih rezultatov, inšpekcijske službe pa tega področja očitno ne morejo dobro nadzorovati in obvladati.

RAZGRADNJA ŠE SKROMNA

Z dajatvijo na odjavljena vozila do zmanjšanja števila divjih odlagališč.

»Slovensko povprečje odjavljenih vozil je okrog 60 tisoč, v razgradnjo oz. reciklažo pa jih pride le 6 tisoč. Za okrog polovico odjavljenih vozil se torej upravičeno sprašujemo, kje so, ali morda ne končajo v naravi, na črnem trgu za rezervne dele oz. za odprodajo železa,« pravi Blanka, ki ugotavlja, a se mnogi žal ne zavedajo, da je dolžnost vsakega zadnjega lastnika vozila, da ustrezno poskrbi za svoj avto. Nekateri tudi ne vedo, da je razgradnja brezplačna in če se držijo pravil že po sedanji zakonodaji, ne bodo prav nič udarjeni po žepu, z novo dajatvijo pa še manj.

»Ko zadnji lastniki avto pripeljejo k nam, pri čemer iz bližnje Dolenjske organiziramo brezplačen prevoz, dobijo potrdilo o uničenju, ki je veljavno v celotni Evropski uniji. Z njim vozilo na upravni enoti ali na tehničnih bazah, kjer je pač možna registracija vozila, odjavijo iz prometa,« pove Blanka.

AVTO JE ZELO NEVAREN ODPADEK

»Avto je zelo nevaren odpadek, pravzaprav tempirana bomba, če konča v naravi. Ima kup zelo strupenih tekočin - od tekočine proti zmrzovanju ali antifrisa, do akumulatorske kisline, raznih olj, katalizatorja s strupenimi snovmi. Vozilo vsebuje tudi svinec, živo srebro, krom, itd. Raje si ne zamišljam, kaj se zgodi, če pride vse to v zemljo in podtalnico,« pravi naša sogovornica, ki meni, da o tem ljudi premalo obveščamo. »Prav je sicer, da spodbujamo ljudi k ločevanju odpadkov, pobiranju papirčkov ipd., a pri nevarnih odpadkih se kaj več kot o odsluženih baterijah ne sliši, kar ni prav,« meni Blanka. .

Ker se veliko izrabljenih vozil ne razgradi zakonito in se materiali ne izrabijo, pa ne nastaja le ekološka, ampak tudi gospodarska škoda za državo - po oceni v enem letu najmanj 4,4 milijona evrov, kar seveda ni malo. Kar 95 odstotkov avta namreč gre lahko v ponovno uporabo na trg, 5 odstotkov pa obremenjuje okolje.

‹ nazaj