gospodarstvo

Lani rekordni prihodki in dobički, pri plačah pa bolj zadržani

23.5.2018 | 13:00 | B. B.

Jelka Lugarič, vodja novomeške izpostave Ajpesa (Foto: B. B.)

Podatki o poslovanju in številu zaposlenih gospodarskih družb Jugovzhodne Slovenije med leti 2006 in 2017 (Vir: Ajpes)

Vpliv družb glede na njihovo velikost (Vir: Ajpes)

Novo mesto - Nekaj manj kot 2.600 gospodarskih družbe z območja Jugovzhodne Slovenije je lani ustvarilo za 6 milijard in 336 milijonov evrov prihodkov, kar je 19 odst. več kot v letu 2016, in imelo pri tem za 403 milijone evrov neto čistega dobička, kar predstavlja kar 39-odst. rast, je na današnji novinarski konferenci povedala vodja novomeške izpostave Ajpesa Jelka Lugarič.

Največji delež neto čistega dobička je ustvarilo 23  velikih družb (73 odst.), ki so v primerjavi z letom 2016 izkazale tudi največjo rast čistega dobička, in sicer za kar 57 odst. Visoko rast neto čistega dobička so imele tudi mikro družbe, ki so izkazan neto čisti dobiček povečale za 28 odst.

Po številu zaposlenih, teh je bilo v družbah lani 29.400, družbe še vedno zaostajajo za rekordnimi številkami izpred desetletja, ko so imele skupaj več kot 31.000 zaposlenih, glede na rekordne poslovne izide pa je bila razmeroma skromna tudi rast plač.

Povprečna plača v regiji se je lani povečala za 2 odst. in je lani znašala 1.722 evrov bruto, kar je sicer dobrih 140 evrov več od državnega povprečja (1.581 evrov). Višje plače od državnega povprečja so izplačevale družbe s sedežem v občinah Novo mesto, Mirna in Šentjernej. Povprečna plača v novomeških družbah je znašala okoli 2.000 evrov bruto, v družbah s sedežem na Mirni in v Šentjerneju okoli 1.700 evrov bruto.

Tudi v letu 2017 so družbe Jugovzhodne Slovenije poslovale boljše od povprečje družb v državi, mnogo višji pa je tudi delež izvoza, ki predstavlja okoli 65 odst. vseh. V primerjavi z drugimi statističnimi regijami so več neto čistega dobička kot družbe Jugovzhodne Slovenije izkazale le družbe iz osrednjeslovenske in savinjske regije.

‹ nazaj