S čopičem v boj za čisto vodo

12.7.2018 | 18:20

Jože Kumer

Dolenjske Toplice - Jadramo za Luno. Tako je akademski slikar Jože Kumer poimenoval eno izmed svojih zadnjih slik, s katerimi se predstavlja na manjši retrospektivni razstavi v domačem kraju, v Dolenjskih Toplicah v tamkajšnjem kongresno kulturnem centru.

"Uničujemo okolje, v katerem živimo, uničujemo biotop, od katerega smo odvisni. Želim opozoriti na vse, česar ne bi smeli početi z vodo. Lahko jo pijemo, ne smemo pa je onesnaževati. Čedalje bolj sem občutljiv na človekov odnos do okolja, na uničevanje tistega, kjer živimo. Pri tem ne gre toliko za osebno raven, ampak za globalen pogled, za odnos celotne družbe do okolja, za vpliv industrije na okolje. Sam želim na to opozoriti s slikami, a to ni dovolj, vsi bi morali stopiti skupaj, da ustavimo koncerne, katerih osnovni cilj je zgolj in le dobiček in sami sebe, seveda, ne bodo omejili," o zgodbi, ki jo pripoveduje s svojimi slikami pravi Jože Kumer.

Jože Kumer je Novomeščan in tudi Topličan. V Novem mestu je rojen, v Novem mestu je hodil v šolo, v osnovno in strojno, kjer se je usposobil za orodjarja. V Novem mestu se je tudi zaposlil v tovarni, kjer pa so sodelavci hitro videli, da ne sodi mednje, da je nadarjen in da naj gre raje študirat. Opravil je sprejemne izpite na likovni akademiji in tam leta 1982 diplomiral, po diplomi pa se je vrnil na svojo nekdanjo šolo kot profesor. Za katedrom je zdržal šest let, potem pa se je povsem posvetil slikarstvu. Za krajši čas se je v učilnico vrnil v minulem šolskem letu, ko je za nekaj mesecev nadomestil kolegico, ki je bila na bolniškem dopusti. Pravi, da je užival in da je lepo delati z mladimi, čeprav ti zna kateri sem ter tja tudi precej zagreniti dan. "Učenju se moraš posvetiti cel, ko sem učil, mi ni uspelo nič naslikati. Pa še razstavo sem pripravljal, tako da zadnje mesece res nisem mogel nič ustvarjati. Zdaj se bom znova lotil dela, komaj čakam," je povedal v pogovoru pred odprtjem razstave.

Tokratna razstava je bila za Jožeta Kumra priložnost za razmislek o tehnikah ustvarjanja, o materialih s katerimi ustvarja. "Barve, ki jih uporabljamo slikarji, niso narejene ravno na ekološki način, nasprotno, celo strupene so. Gre za kovinske okside, ti dajo najmočnejše barve. Pravzaprav bi moral z njimi delati v rokavicah, saj snovi prehajajo v telo tudi prek kože, tako kot nekatera zdravila prek obližev. Čeprav gre pri teh snoveh le za stranski produkt proizvodnje v kemijski industriji, a vseeno se mi njihova uporaba skladna z ekološko naravnanostjo. Razmišljam, da bi začel ustvarjati zgolj z naravnimi materiali, kot je na primer oglje, ali pa na podoben način, kot je ustvarjal Tone Lapajne, ki je uporabljal barjansko in solinsko zemljo, ki ji barve sicer tudi dajejo kovinski oksidi, a gre tu za popolnoma naraven material," ob svoji razstavi razmišlja Jože Kumer, ki tokrat na ogled postavil tudi starejša dela, nekatera povsem abstraktna, druga pa, predvsem gre tu za akte, pa so povsem na robu abstraktnosti.

I. Vidmar

Galerija

Komentarji (1)

10d nazajOceniBagi 
Smo se že spraševali, kje se skriva Jože Kumer.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava