Mestni muzej Krško gostuje z razstavo o Mihajlu Rostoharu v Pragi

11.9.2018 | 13:00

Dr. Mihajlo Rostohar leta 1937 ob 2-vseslovenskem pedološkem kongresu (Nikolaj Pirnat, Arhiv SŠM)

Krško, Praga - Na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi bodo popoldne odprli gostujočo razstavo Mestnega muzeja Krško o Mihajlu Rostoharju. Občasna razstava predstavlja filozofa, eksperimentalnega psihologa, pedagoga in kritičnega misleca, soustanovitelja Univerze v Ljubljani ter ustanovitelja oddelkov za psihologijo na Filozofskih fakultetah Masarykove univerze v Brnu in Univerze v Ljubljani, so sporočili iz krškega muzeja.

Razstavo bo odprl slovenski veleposlanik na Češkem mag. Leon Marc, kulturni program pa bodo sooblikovale Ana Rostohar z očetu posvečeno avtorsko liriko, ki jo bo Lenka Kuhar Daňhelová predstavila v češkem prevodu, in Melita Osojnik z interpretacijo slovenskega ljudskega izročila.

Prof. dr. Mihajla Rostoharja (1878-1966) bodo predstavili skozi reprodukcije izbranih gradiv Arhiva Masarykove univerze v Brnu in Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze v Ljubljani. Besedila sta pripravila prof. dr. Marko Polič z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in kustosinja razstave dr. Helena Rožman. Oblikovanje razstave je delo oblikovalke Polone Zupančič, ki je tudi ohranila vizualno podobo prve razstave, ki je še vedno na ogled v Mestnem muzeju Krško.

Dr. Marko Polič je v besedilu, s katerim je predstavil strokovno plat Rostoharjevega delovanja zapisal: »Ni se bal polemik ne v znanosti ne v politiki. Bil je celovita osebnost in je psihologiji pa tudi svojemu času, ki ga je daleč presegal, vtisnil neizbrisen pečat.«

Kot so zapisali v Metnem muzeju Krško, je Mihajla Rostoharja življenjska pot vodila iz rodne vasi Brege v Krško, kjer je obiskoval osnovno in meščansko šolo, nato pa v Ljubljano in Kranj, kjer je leta 1901 maturiral. V letih 1904–1905 je, sicer študent dunajske univerze, obiskoval predavanja pri prof. Meinongu na Univerzi v Gradcu, kamor ga je pritegnil laboratorij za eksperimentalno psihologijo. Po doseženem nazivu doktor filozofije je raziskovalno in akademsko kariero nadaljeval na Karlovi univerzi v Pragi.

Njegovo delovanje na prelomu 19. in 20. stoletja ter v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zaznamujejo tudi prizadevanja za ustanovitev Univerze v Ljubljani. Jasno izražena politična stališča in brezkompromisen odnos do najpomembnejših družbenih in univerzitetnih vprašanj so privedli do tega, da Rostoharja 31. avgusta 1919 ni bilo med prvimi imenovanimi profesorji novoustanovljene izobraževalne ustanove.

Zato se je vrnil na Karlovo univerzo v Prago, leta 1921 pa so ga povabili na takrat ustanovljeno Masarykovo univerzo v Brnu, kjer je nato leto 1926 vzpodbudil ustanovitev Oddelka za psihologijo in predaval do nemške zasedbe Češke. Med 2. svetovno vojno se je umaknil v Slovenijo in aktivno sodeloval z odporniškim gibanjem.

Po končani vojni se je ponovno vrnil v Brno, a ga je moral po zapletih ob resoluciji informbiroja zapustiti. 70-leten je leta 1949 najprej zasedel mesto profesorja za psihologijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so na njegovo pobudo leta 1950 ustanovili tudi oddelek za psihologijo.

Razstava bo na Filozofski fakulteti Karlove univerze na ogled do 30. septembra, od 12. novembra dalje pa na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu. Gostovanje razstave je organizirano v sodelovanju s Slovenskim društvom Jože Plečnik, so še dodali v krškem muzeju.

M. Ž.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava