posavje

HE: Cedilo z omejenim dosegom

22.9.2018 | 10:35 | M. Luzar

Taka je bila videti pred dnevi Sava nad Sevnico. (Foto: J. Teraž, arhiv DL)

Sevnica, Brežice - Savo pri Sevnici so pred dnevi dodobra prekrili odpadki. Plast, ki se je ustavljala ob hidroelektrarnah, je počasi potovala z rečnim tokom, so sporočili nekateri občani s sevniškega območja.

Odpadki so po besedah očividcev raznovrstni. Po opisih sodeč, je reka nosila oziroma verjetno še nosi naravne snovi in industrijske izdelke, ki se na najrazličnejše načine znajdejo v Krki in kakršni se, npr., zelo pogosto ustavljajo pred lesenim mostom na Krki v Kostanjevici na Krki.

Kako se na hidroelektrarnah lotevajo vodnih dodatkov omenjene vrste in podobnih vrst, so nam pojasnili v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki ima sedež v Brežicah. Plavje, ki ga nosi Sava skozi Posavje, je večinoma organskega izvora, gre npr. za debla, veje in listje; prihaja iz celotnega porečja Save v Zasavju in višje ter iz porečja Savinje. S tokom se pomika po Savi vse do izliva. Kot poudarjajo v družbi, so smeti, ki jih reki nosita skupaj s plavjem, žal posledica neodgovornega človekovega ravnanja v porečjih obeh rek, na kar HESS ne more vplivati. V družbi reko čistijo, kot predpisuje koncesijski zakon, a niso pristojni in tudi ne usposobljeni za odstranjevanje odpadkov, ki se ustavljajo pred posamezno elektrarno.

»Plavje in smeti se navadno nabirajo pred plavajočo zaveso elektrarne, ki preprečuje zamašitev vstopnih rešetk na turbinskih vtokih in posledično ščiti turbinsko opremo pred morebitnimi poškodbami. S tem sta povezani celotna varnost in zanesljivost delovanja hidroelektrarne. Kljub temu predvsem ob visokih vodah in povečanem pretoku Sava prinese precej plavja tudi prek zaščitne plavajoče zavese oziroma pod njo, kar smo v družbi HESS dolžni odstranjevati in tudi odstranjujemo s čistilnim strojem. Odstranjeno potem predamo na začasno deponijo. Odstranjevanje plavja neposredno pred plavajočo zaveso pa projektno ni predvideno in ga tehnično s stroji, s katerimi razpolagamo, ne moremo izvesti. Preostanek plavja tako v obdobjih povečanih pretokov reka odnese naprej prek zapornic,« so pojasnili v podjetju, ki upravlja večino spodnjesavskih elektrarn.

Pri akumulacijskem bazenu hidroelektrarne Vrhovo je nameščena baraža, tj. plavajoča zavesa, ki naj bi zadržala plavje iz zgornjega dela Save in Savinje. Tudi tam odstranjujejo odpadke iz reke in jih odvažajo na odlagališče. »Pri višjih pretokih se baraža nadzorovano pretrga in vzpostavi se t. i. naravno stanje, s čimer se izognemo morebitnim poškodbam naprav in opreme na hidroelektrarnah dolvodno, predvsem hidromehanske opreme, kar je pomembno za zagotavljanje varnega in zanesljivega prevajanja visokovodnih valov vzdolž celotne Save,« so pojasnili v HESS. Kot še dodajajo v podjetju, se kot gospodarska družba, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov, zavedajo pomembnosti varovanja okolja, a so žal v posameznih primerih nemočni in lahko storijo le tisto, kar zmorejo in za kar so pristojni.

Plavje, kakršno npr. spremlja Savo v njenem spodnjem toku v zadnjih dneh in kakršno zelo pogosto prekrije Krko v Kostanjevici na Krki, bo nedvomno prihajalo še v novih prihodnjih pošiljkah. Pri tem lesa in drugih naravnih snovi, ki drsijo v reke, najbrž ne bo lahko obdržati na bregovih. Toda oddajanju plastike v vseh njenih izpeljankah bi se posamezniki in podjetja morali odpovedati. Način za to prekinitev obstaja, kaj pa volja?

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista z dne, 13. september 2018.

‹ nazaj