gospodarstvo

Lesno bogastvo sposobni predelati doma

12.10.2018 | 11:25 | Besedilo in fotografije: B. D. G.

Edo Oblak, direktor zavoda Sloles

Malkovec - Slovensko lesno združenje Sloles je včeraj v Vinskem dvoru Deu na Malkovcu zaključilo svoj 1. kongres. Združenje trenutno povezuje okrog 40 članov, ima pa tudi podporne člane. Predstavlja podjetja z dejavnostjo proizvodnje žaganega lesa ter drugih lesnih polizdelkov in končnih izdelkov, poleg tega pa še podjetja, ki trgujejo z žaganim lesom in lesnimi izdelki.

Kot so povedali v združenju, njihovi člani skupaj predelajo kar 58 odst. vsega v Sloveniji predelanega lesa. Zavod so ustanovili lani in dobili tudi državno privolitev, da lahko v nazivu nosijo ime Slovenija, slovenski (SLO). »Nismo se povezali zgolj iz ekonomskih razlogov. Zavod je bil ustanovljen z namenom, da se eno največjih naravnih bogastev in slovenska strateška surovina, les, kar v največji meri predela v Sloveniji, da ponudi čim več novih zelenih delovnih mest in da v naši gozdni lesni verigi da piko na i mednarodno priznanemu trajnostnemu gospodarjenju z našimi gozdovi. Predvsem pa s ciljem, da ponovni vzpon slovenske lesne predelovalne industrije onemogoči, da bi naše naravno bogastvo postalo zgolj surovina globalni industriji,« je na kongresu poudaril direktor Zavoda Edo Oblak, tudi sam žagar.

Del udeležencev in gostov na kongresu

Kot je dodal, slovenska lesno-predelovalna industrija, ki je po dobrih dveh desetletjih ponovno v vzponu, zmore in zna to surovino predelati sama.

Udeležencem kongresa so spregovorili tako predstavniki vlade kot tudi stroke s področja gozdarstva in lesarstva ter predstavniki finančnih inštitucij. V imenu gostiteljice kongresa, občine Sevnica, je specifike te občine s področja gozdnega in lesnega bogastva ter lesno-predelovalne industrije predstavil tudi sevniški župan Srečko Ocvirk. Poudaril je, da je ta občina skupaj s svojo še živo lesno-predelovalno industrijo (Kopitarna, Tanin, Stilles) ena redkih, ki predela več lesa, kot ga zraste v gozdovih na njenem območju.

V nadaljevanju kongresa je beseda tekla o ukrepih države za podporo lesarskemu sektorju, regijski certifikaciji gozdov po sistemu PEFC, povezovanju panožnih združenj v slovenski gozdni lesni verigi, pomenu predelave in rabe lesa za blaginjo Slovenije, stanju na trgu z lesom, odpornostih lesa, možnih posekih in gospodarjenju z gozdom ter možnostih uporabe lesa pri gradnji objektov. Kongres je gostil tudi hrvaške kolege, ki so predstavili visoko razvito lesnopredelovalno industrije pri sosedih, predvsem pa prikazali, kako učinkovito so povezani lesarji in kako uspešno lobirajo v Evropi in doma.

Ob zaključku kongresa je Zavod Sloles podelil posebno priznanje in nagrado slovenski reprezentanci gozdnih delavcev za odlične rezultate na zadnjem svetovnem prvenstvu na Norveškem.

‹ nazaj