kočevsko-ribniško

Življenje z reko Rinžo

19.10.2018 | 18:55 | Besedilo in foto: M. L.-S.

Zbrane je po razstavi popeljala Živa Ogorelec.

Razstavo je odprl ravnatelj Tomaž Markovič.

Kočevje - V stavbi srednje šole Gimnazije in srednje šole Kočevje so včeraj odprli razstavo Življenje z reko Rinžo. Po otvoritvi razstave, ki jo je odprl ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje Tomaž Markovič, je zbrane po razstavi in ob tem številne izmed udeležencev tudi po spominih na otroštvo in mladost popeljala Živa Ogorelec iz Pokrajinskega muzeja Kočevje, ki je razstavo tudi pripravil.

Kot je povedala Ogorelčeva, so razstavo odprli junija 2017 in je sedaj na gostovanjih. Avtorji razstave, ki jo spremlja istoimenski katalog, so: Živa Ogorelec, Vesna Jerbič Perko, Ivan Kordiš, Mihael Petrovič ml. ter Nadja Kovačič in Mojca Slapar. Razstava je namreč zelo široka. Obravnava geografski del, poplave, mline, žage, vključuje tudi etnološki del in nesnovno dediščino, od tega kako so ljudje živeli z Rinžo, kako so jo dojemali, do družabnega življenja, predstavlja pa tudi ribolov in se zaključi z Ribiško družino Kočevje, ki upravlja z vodnim življem v Rinži.

V predstavitvi razstave, ki je predstavljena po sklopih na več panojih na stenah hodnika v prvem nadstropju šole, je Ogorelčeva povedala več zanimivosti, med drugimi tudi to, da je bilo Kočevje včasih na otoku, okoli in okoli obdano z Rinžo. »To lepo vidimo na Valvasorjevi upodobitvi Kočevja,« je povedala in dodala, da so prekop naredili v obrambne namene. Rinžo so prekopali od današnjega Gaja približno do kraja, kjer je danes avtobusna postaja, že v II. polovici 18. stoletja pa so prekop zasuli.

»Rinža je bila pred drugo svetovno vojno nizka, razlezena, močvirnata. Predel, kjer je danes športna dvorana, pa v stiku Kidričeve in Tesarske ulice in še kje drugje, je bil zamočvirjen. Podpornih zidov še ni bilo. Ljudje, ki so takrat preživljali otroštvo ob Rinži, imajo zelo lepe spomine, kako so se kopali in igrali. Staršev ni bilo strah, da bi se otroci utopili, saj je bila voda zelo nizka,« je povedala o času pred drugo svetovno vojno in dodala, da je bila Rinža takrat tudi tekoča, čeprav res zelo počasna, vendar pa se je, ker je bila tekoča, sama čistila. To pa se je spremenilo po vojni, ko so začeli z obnovitvenimi deli. Rinžo so obzidali, zožali in dvignili, tako da je postala globlja, vendar pa so, kot je dejala, s tem sicer dobrim dejanjem povzročili, da se Rinža ni mogla več sama očiščevati.

»Biološki material se je začel usedati na dno, ko se je razgrajeval pa je bilo vse manj kisika, kar pa je eni rastlini zelo ustrezalo. Gre za rumeni blatniki, ki se je tako zelo razširil, da so nekatere rastline, kot je denimo račja zel, ki je pomembna, ker nanjo ribe odlagajo ikre, skoraj izginile,« je povedala. Prav rumeni blatnik pa je tudi težava, s katerim se v Kočevju srečujejo še danes in to kljub temu, da so jo lani v predelu od knjižnice skozi mesto temeljito očistili, ne samo rastlinja, ampak tudi njeno dno. Ob tem pa je kot zanimivost povedala tudi, da sta v Rinži imamo dve posebni ribi, ki jih drugje nimajo. »To so platičke in žlajm,« je povedala in pojasnila, da sicer ne gre za posebni vrsti, ampak samo za domače poimenovanje rdečeperke in linja, ki pa je v uporabi samo na Kočevskem.

‹ nazaj