kultura

Nataša Mirtič razstavlja na Brodu

2.12.2018 | 19:00 | I. Vidmar

Nataša Mirtič je v pogovoru ob odprtju razstave povedala, da se je z grafiko naučila potrpežljivosti. (Foto: I. Vidmar)

Nataša Mirtič je v pogovoru ob odprtju razstave povedala, da se je z grafiko naučila potrpežljivosti. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - V razstavišču humanitarnega centra Rdečega križa v Novem mestu je na ogled razstava Grafika novomeške akademske slikarke in grafičarke Nataše Mirtič.

Naslov razstave pove vse, pove, da gre za razstavo grafik, in pove, da se Nataša Mirtič v svojem likovnem ustvarjanju posveča izključno grafiki, kar je v slovenskem likovnem prostoru velika redkost, sploh med mlajšimi in tudi srednjimi generacijami likovnih ustvarjalcev.

Ob odprtju razstave je Nataša Mirtič pojasnila svojo usmeritev v grafiko. Pravi, da je bila vedno preveč neučakana, klasično slikarstvo pa te njene neučakanosti ni moglo umiriti, saj pri slikanju vsaka poteza čopiča daje takojšen učinek. Grafika, nasprotno, zahteva ogromno potrpljenja, proces ustvarjanja je dolg in rezultat je viden šele povsem na koncu, ko ustvarjalec zagleda odtis grafične plošče na papirju. Predvsem to velja za klasično grafično tehniko globokega tiska, kar jo je, kot pravi sama, naučilo biti potrpežljiva in umiriti svojo neučakanost.

Umetnostna zgodovinarka Katja Ceglar je v recenziji Natašine tokratne razstave zapisala, da so v zadnjih letih njene kompozicije členjene iz odtisov kombinacij treh osnovnih plošč, s čimer simbolično vse bolj vstopa tudi v arhetipsko uporabo števila 3 in ponavljanja oblik in vzorcev. »Nataša tako hote ali nehote vsaj skozi lastno ikonografijo vse bolj odpira tudi duhovno dimenzijo svoje ustvarjalnosti in sporočilnosti. Prav duhovna dimenzija umetnosti in življenja nasploh pa je v materialno usmerjenem načinu vsakdanjega življenja zelo rada zanikana, predvsem pa ignorirana, v veliki meri tudi zaradi številnih novodobnih praks, ki mnogokrat vnašajo kaotičen pogled ljudi na duhovno in kulturno plat človeštva. Natašine grafike so tiha in neagresivna socialno angažirana likovno izrazna kritika in so tudi osebno izpovedne,« je med drugim zapisala Ceglarjeva.

Nataša Mirtič je na razstavi z grafikami, razstavljenimi v skrajno levem kotu, izrazila poklon profesorju Bogdanu Borčiču, ki jo je s svojimi deli navdihoval že v času študija, kot morda prelomni dogodek na njeni umetniški poti pa je izpostavila povabilo k sodelovanju na 6. bienalu slovenske grafike na Otočcu leta 2000, kar je tedaj doživela kot izjemno čast, in nagrado na istem bienalu, s katero je dobila potrditev, da je na pravi poti.

‹ nazaj

Galerija (12)

20181122_2705_000
20181122_2708_000
20181122_2710_000
20181122_2712_000
20181122_2716_000
20181122_2721_000
20181122_2732_000
20181122_2734_000
20181122_2735_000
20181122_2737_000
20181122_2740_000
20181122_2743_000

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava