šport

Objekt, kot ga v Sloveniji še ni bilo

21.1.2019 | 10:00 | Boris Blaić

Andrej Jeriček, ki je tudi atletski trener, le težko skriva veselje ob novi pridobitvi. (Foto: B. B.)

Dvorana v Češči vasi je skoraj končana in atleti jo že uporabljajo. Vozna površina kolesarske steze bo končana v tednu ali dveh. (Foto: N. Ž.)

Novo mesto - Članom in mladincem Atletskega kluba Krka je prejšnjo sredo pripadla čast, da so opravili prvi trening v novem Olimpijskem vadbenem centru Češča vas. Že naslednji dan so v njem trenirali tudi atleti ljubljanskega Kronosa, v naslednjih tednih pa se bo v novem objektu zvrstilo tudi pet državnih atletskih prvenstev za različne starostne kategorije.

To bo sploh prvič, da se bodo naši najboljši atleti lahko zbrali pod eno streho v Slovenji. Prave atletske dvorane doslej namreč še nismo imeli, tako da so zimska prvenstva največkrat organizirali na Dunaju.

Poleg atletske dvorane, ki je že dokončana, njeno skladnost z mednarodnimi standardi pa je potrdila tudi komisija Mednarodne atletske organizacije (IAAF), gre h koncu tudi gradnja velodroma. Podkonstrukcija kolesarske piste je končana, v času našega obiska pa so izvajalci ravno začeli nameščati vozne površine, tako da bodo dela predvidoma končana še ta mesec.

Ob vstopu v nov objekt obiskovalec najprej začuti spremembo pritiska v ušesih. »V objektu je glede na okolico nekaj nadtlaka,« pojasni Andrej Jeriček, vodja tehnične službe pri Zavodu Novo mesto, ki je konec lanskega leta prevzel upravljanje centra.

»Za tlak, ki drži pokonci streho, in prezračevanje objekta skrbijo tri strojnice. Trenutno so zaradi testiranja sistemov prižgane vse tri, sicer pa bosta v rednem režimu obratovanja delovali dve, tretja pa bo služila kot rezerva. Tu je še četrta strojnica, nekoliko manjša, ki bi v primeru odpovedi prvih treh skrbela, da se streha, to je specialna tehnološka membrana, ne bi posedla. Imamo tudi agregat, ki bi skrbel za napajanje strojnic v primeru izpada elektrike,« pojasnjuje Jeriček.

Pozimi strojnice v objekt vpihujejo topel zrak, ki ga segrevajo z zemeljskim plinom, objekt pa bo v zimskem času ogrevan na temperaturo med 16 in 18 stopinj Celzija. Ohlajevalnega sistema objekt nima, sej je za športno vadbo in tekme zanimiv predvsem v zimskih mesecih, a tudi poleti naj temperatura v notranjosti ne bi za več kot za dve stopinji presegla temperature okolice.

Membranska streha ima namreč kar solidne izolacijske lastnosti. Sestavljena je iz dveh open, med katerima je nekaj deset centimetrov zraka, kar deluje kot izolativna plast. Zaradi tega tudi ogrevanje tega res velikega in prostornega objekta ne bo več kot 30 odst. dražje od ogrevanja dvorane Marof, pravi Jeriček. Na vprašanje, kakšni bodo celotni stroški obratovanja olimpijskega vadbenega centra, odgovora še nima. »Počakajmo eno sezono. Zagotovo bodo višji kot v Marofu, a manj kot še enkrat višji.«

Čeprav je iz opne, ki na prvi pogled ne deluje ravno čvrsto, je streha tudi pohodna. Nanjo so nameščene vrvi za varnostno vpenjanje, tako da lahko vzdrževalci ali čistilci brez večjih težav pridejo do katere koli točke. »Za Duol, ki je postavil streho, tak objekt ni nič posebnega. V Skandinaviji in ruskih republikah s podobnimi opnami prekrivajo stadione,« pravi Jeriček. Tudi skrb, kaj se bo zgodilo ob močnem sneženju, je odveč. »V tem primeru se količina zraka med membranama zmanjša, s tem pade izolativnost strehe in sneg se začne sproti topiti,« pojasnjuje Jeriček. Še največji sovražnik tovrstnih objektov je veter, zato je v okolici nameščenih nekaj merilnikov vetra, da lahko strojnice po potrebi pravočasno povečajo tlak v notranjosti in tako učvrstijo strukturo objekta. Upravljanje objekta je sicer urejeno prek računalnikov in na daljavo, v objektu pa je poleg nameščenih tudi cel kup senzorjev (plina, tlaka, temperature, svetlobe ...) , ki upravljavcu sproti sporočajo ključne podatke.

Ker je strop iz membrane, je nekonvencionalna tudi osvetlitev objekta. Ker stropa v pravem pomenu ni, luči namreč ni mogoče obešati na višino. Zato so okoli kolesarske piste postavili LED-reflektorje, ki so usmerjeni navzgor, svetloba pa se od strehe odbija v notranjost dvorane. Umetna osvetlitev čez dan skorajda ni potrebna, saj opna v objekt prepušča dovolj svetlobe, navzven pa je spušča razmeroma malo.

Kot rečeno, so v vadbenem centru uredili atletsko dvorano in kolesarsko pisto. Atletom je na voljo metališče za sunek krogle, oprema za skok v višino, ob palici, v daljino in troskok, šest 60-metrskih sprinterskih stez in 4 proge na 200-metrski ovalni stezi. Tak tip opremljenosti zadošča za organizacijo državnih prvenstev, mednarodnih mitingov in regionalnih tekmovanj, na primer balkanskega prvenstva. Za organizacijo atletskih tekmovanj na najvišji ravni manjkata zgolj dve dodatni progi na 200-metrskem ovalu in večja tribuna. To bodo sicer predvidoma že letos razširili, saj bodo na vsaki strani obstoječe tribune zgradili garderobe, nad njimi pa bo prostor za dodatna sedišča. Teh je trenutno 500.

Kot pravi Jeriček, v atletski dvorani trenutno velja odprt režim, kar pomeni, da je poleg klubom na voljo tudi rekreativcem, ki morajo po ceniku Zavoda Novo mesto za en trening odšteti 6 evrov. To ob redni oz. vsakodnevni vadbi predstavlja kar znaten strošek, zato v atletskem klubu Krka upajo, da bodo z občino oz. zavodom lahko dosegli kak ugodnejši dogovor, saj, kot pravi predsednik kluba Mario Mohorović, ne bi imelo nobenega smisla, ta tak objekt ne bi bil polno uporabljen.

Za zdaj tudi še ni jasno, koliko bo stala uporaba velodroma. Kot nam je povedal direktor kolesarskega kluba Adria Mobil Bogdan Fink, pogoji uporabe še niso dorečeni, bo pa tudi dirkališče poleg kolesarjem novomeškega in drugih slovenskih klubov načeloma na voljo tudi rekreativcem. Opozoriti pa velja, da bo režim za kolesarje nekoliko strožji kot za atlete, saj vožnja po dirkališču zahteva posebna kolesa in obvladovanje posebne tehnike vožnje.

Članek je objavljen v aktualni, 3. številki številki Dolenjskega lista z dne 17. januar 2018.

‹ nazaj