kultura

Na Prešernov dan številne prireditve

8.2.2019 | 07:50 | L. M.

Za Prešernov dan bodo marsikje potekale številne prireditve. (Foto: L. M.)

Za Prešernov dan bodo marsikje potekale številne prireditve. (Foto: L. M.)

Danes je Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik - dela prost dan, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

Oči mnogi so ta dan ponovno uprte v slovensko kulturo. Zvrstilo se bo več manjših in večjih prireditev, nekatere med njimi so že tradicionalne. Številne kulturne ustanove bodo brezplačno odprle svoja vrata, tudi na našem koncu (poglejte si napovednik prireditev), v marsikateri občini svojim kulturnikom podeljujejo priznanja.

Najvišja slovenska priznanja v kulturi so podelili sinoči, na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi sta dobila kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin iz Novega mesta, nagrade Prešernovega sklada pa pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.

Filip Robar Dorin: udaren filmar, raziskovalec in interpret

V imenu Filipa Robarja Dorina (na sliki) je nagrado sinoči prevzela njegova soproga  Marta Pihlar.  Sam se je za nagrado zahvalil prek videa.(Foto: R. B., arhiv DL)

V imenu Filipa Robarja Dorina (na sliki) je nagrado sinoči prevzela njegova soproga Marta Pihlar. Sam se je za nagrado zahvalil prek videa.(Foto: R. B., arhiv DL)

Dolenjci smo še posebej ponosni na velikega Prešernovega nagrajenca, režiserja in scenarista, zato nekaj besedo njegovem ustvarjanju iz portreta, objavljenega na STA. Filip Robar Dorin je s silovito, nenavadno in raznoliko ustvarjalno potjo na več področjih odločilno zaznamoval slovensko filmsko pokrajino. V utemeljitvi nagrade piše, da je udaren filmar, raziskovalec in interpret, predan raziskovanju povsem lastnega filmskega izraza in prezrtih družbenih skupin.

Filip Robar Dorin, rojen 8. septembra 1940 v srbskem Boru, je v Ljubljani diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti, nato pa še iz filmske scenaristike, režije, kamere in montaže na Columbia Collegeu v Chicagu. Film je poučeval na zasebnem inštitutu v Švici in na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani.

V 80-ih letih minulega stoletja je ustanovil Filmske alternative, eno prvih neodvisnih producentskih hiš v nekdanji Jugoslaviji, pozneje znano kot Filmal Pro. Produkcijska hiša Filmske alternative je, kot je navedeno v utemeljitvi, "napovedala razvoj močne slovenske neodvisne filmske produkcije".

Med letoma 1998 in 2002 je bil direktor Filmskega sklada RS. V tej vlogi je "začrtal mnoge kulturno-politične smernice, pomembne za razvoj filmske produkcije". Kot še navaja utemeljitev, so nepogrešljivi zlasti njegovo podpiranje mladih, neuveljavljenih režiserjev, sistematična produkcija prvencev, opozarjanje na nujnost podpore za razvoj in dodelavo scenarijev ter podpora kreativnemu dokumentarnemu filmu.

Uvedel dokumentarni in igrano dokumentarni film

Kot scenarist in režiser je Robar Dorin v slovenski film pionirsko uvedel obliko dokumentarnega in igrano-dokumentarnega filma, v kateri filmski avtor postane aktivni soudeleženec snovi, ki jo predstavlja. Podpisuje najmanj 30 dokumentarnih in igranih filmov, med njimi je vsaj deset celovečercev, in je avtor več portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev.

Robar Dorin zaradi zdravstvenih težav redko daje intervjuje. Novinarki časopisa Dnevnik je na vprašanje, ali je imel kot filmar rad svoje subjekte, odgovoril: "Jaz brez tega, da vzljubim, sploh ne grem delat. Da bi delal emocionalne stvari kar v tri dni? Ne. Brez angažiranosti ne gre, ta interes je prvi poriv, ko iščeš, najdeš, vzpostaviš kontakt, raziskuješ podrobnosti, ki bi lahko bile pomembne. Ob tem se tudi sam plemenitiš in šele tak lahko greš v snemanje. Ko ti oni zaupajo in ti njim. Brez tega ni ne resnice ne resničnosti. Sem pač trotl. Če bi delal bolj komercialne stvari, bi morda veljal za bolj pomembnega."

Za film Veter v mreži (1989) je bil leta 1990 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. Ta film pripoveduje o Novem mestu v časih, ko se umetniška avantgarda spogleduje z osebnostnimi iskanji, razburkano kulturno in socialno življenje pa s tegobami province.

Zelo odmevna je bila režiserjeva filmska trilogija Opre Roma, ki vključuje filme Opre Roma iz leta 1983, Opre Roma II - Aven čhavora oz. Pridite otroci iz leta 2003 ter Opre Roma III - Pot v gaj iz leta 2011. S pomočjo filmov o Romih je Robar Dorin med drugim pomagal napeljati vodovod do romskega naselja in spodbudil prvo praznovanje mednarodnega dneva Romov pri nas.

V filmu Rogenrol - za resnični konec vojne (1991) se je na podlagi informacije, ki jo je dobil od Edvarda Kocbeka, lotil tematike povojnih pobojev. To je bila tema, ki ga je dolgo preganjala, je dejal za Dnevnik: "V Boru sem gledal, kako so Judom požgali hišo, potem sem spremljal Rome, ki so na neki način slovenski Judi, in tudi ko sem izvedel za povojne poboje, sem pred seboj videl podobne motive groze."

Za svoja dela prejel številne nagrade

V utemeljitvi velike Prešernove nagrade je Varja Močnik zapisala, da je raziskovanje filmskega izraza Robarja Dorina "pomemben korak v slovenski filmski ustvarjalnosti, hkrati pa eno zanimivejših poglavij svetovne zgodovine filma: aktiven avtor, skupno izrazno polje ustvarjalca in predmeta obravnave pri dokumentarcu ter igrano-dokumentarna forma, v kateri se briše meja med resničnostjo in njeno interpretacijo, so postali razširjeni in pomembni ustvarjalni prijemi v sodobnem filmu".

Za svoja dela je bil Robar Dorin nagrajen v Sloveniji in tujini. Poleg nagrade Prešernovega sklada je med drugim leta 2010 prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture, lani pa nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. V letih od 1985 do 1990 je na filmskem festivalu v Pulju prejel tri zlate arene, med drugim pa se ponaša z velikima nagradama festivalov v Beogradu (1983) in Mannheimu (1985).

Na Slovenskem filmskem centru so ob včerajšnji podelitvi Prešernovih nagrad do 11. februarja preko spletne povezave omogočili ogled dveh nagrajenčevih filmov. Kot zanimivost velja omeniti, da ga je Mate Dolenc v fikciji ovekovečil kot prijatelja Rodina v romanu Vampir z Gorjancev.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava