kultura

V kulturnem hramu razstavlja mladi šentjernejski arhitekt Andrej Bučar

8.2.2019 | 18:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

Bučarjeva razstava bo v kulturnem hramu na ogled do 11. marca.

Šentjernej - Mladi inž. arh. Andrej Bučar je bil presenečen, ko ga je pred časom poklicala likovna mentorica iz domače osnovne šole Darja Kovačič in povprašala, ali bi sodeloval v že tradicionalnem projektu Osnovne šole Šentjernej z naslovom Včasih naši učenci, danes umetniki ter ob kulturnem prazniku pripravil arhitekturno razstavo.

Z veseljem je privolil in tako je v avli Kulturnega centra Primoža Trubarja na ogled razstava, na kateri je mladi domači arhitekt izpostavil magistrsko nalogo z naslovom Prenova hipodroma v Šentjerneju, projekt Prizidek in prenova gasilskega doma PGE Krško ter več drugih arhitekturnih projektov, ki jih je izdelal med študijem in na začetku poklicne poti: revitalizacijo ruševin gradu v Italiji, oblikovanje fasade upravne stavbe Hidroelektrarn na Spodnji Savi, ureditev parka pri Hidroelektrarni Brežice, ter dokumentiranje spomenika kulturne dediščine in arhitekturni posnetek cerkve iz obdobja romanike z mednarodne arhitekturne delavnice Burgundija 2012. Razstavil je tudi skice in risbe ter še več drugih projektov. Razstava bo na ogled do 11. marca.

Na otvoritvi razstave se je z avtorjem pogovarjala Barbka Kukman – učiteljica slovenščine na OŠ Šentjernej, kulturni program pa so prispevali učenci OŠ Šentjernej, Mladinski pevski zbor in recitatorji.

Magistrska naloga šentjernejski hipodrom

Andrej Bučar

Andrej Bučar, ki je zdaj leto dni zaposlen v krškem arhitekturnem biroju Kostak GIP (gradnje in projektiranje), se je za razliko od mnogi sošolcev odločil, da bo kot arhitekt delal doma, v Sloveniji, v domačem kraju in okolici, zato mu tudi ni vseeno, kaj se tu dogaja.

Že za magistrsko nalogo je tako izbral prenovo šentjernejskega hipodroma, saj Šentjernej slovi tudi po konjih in konjskih dirkah. Urbanistično se je lotil obravnave velikega območja hipodroma, ki od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo narejeno, skoraj ni bilo nič posodobljeno, razen nedavno hleva. V nalogi, pri kateri je sodeloval s Konjeniškim klubom Šentjernej, je projektiral prenovo steze, »kar je nujno zaradi varnosti konj«, pa tribun itd.

Več o njegovih vzgibih za arhitekturo, pa tudi o njegovih pogledih na problematiko kulturne oz. stavbno arhitekturne dediščine Šentjerneja, ter o njegovih drugih zanimanjih si lahko preberete v aktualni številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj