kočevsko-ribniško

Za slovenski jezik se nam ne gre bati

23.2.2019 | 08:00 | M. L.-S.

Foto: M. L.-S.

Hrovača - Na včerajšnji dan maternih jezikov je v organizaciji Ustanove patra Stanislava Škrabca v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači potekal pogovor z jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem in prevajalcem in znanim stand up komikom Boštjanom Gorencem – Pižamo. Z gostoma, ki ju je predsednik RS Borut Pahor odlikoval z Jabolkom navdiha za njuno domiselno ustvarjanje in uveljavljanje novih pristopov v slovenski slovnici in književnosti, se je pogovarjala Jedrt Jež Furlan.

»Slovenščina ni samo knjižna slovenščina. Slovenščina so vse slovenščine,« je sta se strinjala gosta. Enotna sta si bila, da se nam za prihodnost slovenskega jezika ne gre bati. Beseda je seveda tekla o vse pogostejši uporabi tujk.

»Čeprav se nam zdi, da smo bombardirani s tujkami, se jih v resnici zelo malo obdrži. Je pa nemogoče napovedati, kdaj se bo neka nova beseda, ki opisuje neko novo stvarnost, obdržala v angleškem jeziku ali v čisto novi, izvirni slovenski različici,« je dejal dr. Ahačič. Kot primer je navedel, da je bila še nekaj let nazaj zelo pogosta beseda lajkati, v trenutku ko smo dobili slovenski prevod Facebook, pa jo je, kot je dejal, v samo enem letu izpodrinilo všečkati.

»Po drugi strani smo skoraj deset let razpravljali, ali je bolje reči CD plošča ali zgoščenka, sedaj pa v bistvu nimamo ne CD plošče, ne zgoščenke zato, ker se vse to že umika,« je dejal in dodal, da smo enako še veliko prej razpravljali, kako bo slovenščino ogrozila beseda za računalniško disketo, ki je prav tako že več ni, medtem ko smo UBS ključek takoj naredili v ključek in iPod že takoj v tablico. »Vse te stvari so dejansko odvisne od naključij, kdaj začnejo ljudje, ki so v določenem krogu dovolj vplivni, da jih ostali posnemajo, uporabljati slovensko ali angleško varianto,« je dejal.

Glede na to, kako hitro se svet okoli nas spreminja, lahko za prihodnja leta in desetletja napovemo, je dejal, da bomo dobivali v slovenščino še ogromno novih besed - nekatere bodo iz angleščine, nekatere bodo naše slovenske - vendar pa bo enako ogromno besed z razvojem tudi izginjalo in s tem dajalo prostor novim. »Na ravni samega besedišča se tako jezik, četudi se nam včasih zdi, da ga kakšen svetovni jezik ogroža, ne spreminja,« je poudaril.

Že v uvodu v pogovor so se dotaknili kletvic in možnosti čustvenega izražanja v slovenskem jeziku, v nadaljevanju pa vloge in pomena lektorjev ter med drugim tudi rabe rodilnika in dvojine. Sogovornika sta se strinjala, da rodilnik in dvojina iz slovenskega jezika ne izginjata. Kot je povedal dr. Ahačič, so se že pred 400 leti soočali z enakimi težavami, kot se danes in tudi sam Trubar je velikokrat zapisal »dve mize«, prav tako pa tudi velikokrat »dve mizi«. Kot primer, da dvojne ne izumira pa dejal, da pa se nihče nikoli ne zmoti, da bi rekel »dva možje«.

‹ nazaj