Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sobota, 27. april 2024
07:30 Po trailih čez Gorjance in nazaj, zbor v vasi Gabrje
07:30 Pohod Novo mesto v žici 2024, start na različnih lokacijah Novo mesto
09:00 16. srečanje in blagoslov starodobnih vozil, pri gostilni Na obali Mirna
18:00 Rokomet - ŽRK Krka : ŽRK Ptuj, ŠD OŠ Stopiče
19:00 Dobrodelni koncert domače glasbe "Spomin na pevca še živi", Dvorana LŠ Novo mesto
VečBela krajina
sobota, 27. april 2024
08:00 Čistilna akcija, zbor pred GD Gradac
12:00 Druga dirka MX Pokal Moto zveze Slovenije, MX Park Stranska vas pri Semiču
19:00 Koncert kvarteta Mie Žnidarič ob UNESCOVEM Mednarodnem dnevu Jazza 2024, grajsko dvorišče Metlika
nedelja, 28. april 2024
08:00 Pohod po Sejemski pešpoti, zbor pohodnikov Vinica
15:00 Sprehod okoli Metlike, zbor na igrišču za OŠ Metlika
VečPosavje
sobota, 27. april 2024
10:00 Borčevska proslava, pri Domu krajanov Sromlje
nedelja, 28. april 2024
10:00 Osrednja občinska slovesnost v počastitev zgodovinskih dogodkov Malkovec 2024, pri Vinskem dvoru Deu Malkovec
ponedeljek, 29. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
torek, 30. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
sreda, 1. maj 2024
11:00 Prvomajsko srečanje Lisca
Več8.3.2019 | 12:20 | B. D. G.
Sevnica - Kakih 150 zbranih vinarjev, vinogradnikov, gostinskih ponudnikov ter predstavnikov strokovne in splošne javnosti je pred kratkim dobilo priložnost, da so kot prvi v Sloveniji poslušali rezultate raziskave o izvoru modre frankinje. Predstavila jih je soavtorica raziskave dr. Erika Maul iz nemškega inštituta Julius Kühn iz Siebeldingena.
Raziskava je konec leta 2016 potrdila, da je modra frankinja avtohtona slovenska sorta, saj izvira iz spodnje Štajerske, katere del je tudi Posavje. Nemški znanstveniki – arheologi genetskih zapisov pozabljenih trt so tej kraljici rdečih sort celinske Evrope tako dodelili izvor in dom, slovenskim pridelovalcem modre frankinje in vinarjem pa podarili izjemno zgodbo in osnovo za poslovno priložnost. Jo bodo izkoristili?
Da bi priložnost bolje obrnili v svoj prid, javni zavod KŠTM Sevnica, v sodelovanju z več partnerji, že več let vodi projekte, katerih glavna igralka je prav modra frankinja. V okviru njih so zasadili grajski vinograd, uredili grajsko vinoteko, vpeljali vsakoletni festival modre frankinje in postavili klet modre frankinje. Kot ugotavlja Rok Petančič iz zavoda KŠTM Sevnica, se je v zadnjih letih močno povečala prepoznavnost modre frankinje. »Mnogim našim aktivnostim na področju turizma in kulture je modra frankinja rdeča nit, saj smo v njej prepoznali odlično in izjemno priložnost za spodbujanje vinskega turizma in oblikovanje edinstvenega turističnega produkta,« poudarja.
Korak naprej v tej »modri« zgodbi je bila tudi dobro obiskana Mednarodna strokovno-izobraževalna konferenca o modri frankinji, na katero je v ponedeljek, 4. marca, poleg predstavnikov stroke in politike prišlo kar 150 udeležencev. Tudi ta konferenca sodi v projekt »Modra frankinja – žametno vino regije Posavje«.
V Sevnici so govorili o geoloških značilnostih Posavja s poudarkom na kamninski sestavi (Klemen Teran, Geološki zavod Slovenije), o tleh v posavskih vinogradih in o njihovi vlogi pri opredelitvi terroirja (prof. dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut Slovenije) ter kako brati podnebne podatke za razumevanje vpliva terroirja na slog vina (dr. Katja Šuklje Antalick, Kmetijski inštitut Slovenije in dr. Guillaume Antalick, Univerza v Novi Gorici, Center za raziskavo vina). Dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije, je govoril o polifenolni strukturi zelo kakovostnih in vrhunskih modrih frankinj, vlogi terroirja na polifenolno sestavo grozdja in o digitalnih orodjih za spremljanje vinogradov.
O tem, kakšno je stanje modre frankinje v vinorodni deželi Posavje, so predavali Ivanka Badovinac, Jernej Martinčič in Andrej Bajuk iz KGZS Zavod Novo mesto, sledila pa sta še predstavitev primera dobre prakse vinarja iz Gradiščanske (Burgenland) in že omenjena predstavitev analize o izvoru modre frankinje.
Skratka, vse se je vrtelo okoli pridelave za posavsko okolje značilnih modrih frankinj vrhunskih kakovosti, ki se lahko, kot trdijo v KŠTM, brez kančka občutka podrejenosti postavijo ob bok vinski ponudbi na domačem in svetovnih trgih.
Predstavitvam je sledila razprava in pogostitev s pokušino posavskih in avstrijskih modrih frankinj ter jedi z modro frankinjo iz lokalnega okolja. Tudi ta konferenca je potrdila, da je za hitrejši razvoj poleg obveznega znanja bistveno povezovanje in sodelovanje. »Pozitivni odzivi udeležencev nam dajejo potrditev, da smo na pravi poti,« je po konferenci sporočil Petančič.
Galerija (13)
Slika 1: Utrinek s konference (Foto: KŠTM)
Slika 2: Dr. Erika Maul iz nemškega inštituta Julius Kühn iz Siebeldingena (Foto: KŠTM Sevnica)
1/13: Borut Vrscaj
2/13: Erika Maul
3/13: Franz Weninger
4/13: Guillaume Antalick
5/13: Ivanka Badovinac
6/13: Katja Suklje Antalick
7/13: Klemen Lisjak
8/13: Klemen Teran
9/13: Publika 2 med razpravo
10/13: Publika
11/13: Rok Petancic
12/13: Tanja Strnisa
13/13: Torta
Povezane objave
Ocene komentarjev