Pešfolk: Pot od mlina do mlina ni uresničena

14.3.2019 | 17:40

Kdaj bo mogoč sprehod po novi poti pod sodiščem in naprej ob reki Krki, zaradi nerešenih lastniških vprašanj ni znano. (Foto: M. M., arhiv DL)

Novo mesto - V novomeški iniciativi PešFolk si že več let prizadevajo za gradnjo manjkajočega dela Poti od mlina do mlina, to je pod stavbo novomeškega sodišča do Seidlovega mlina ob reki Krki. Nedavno so opozorili, da je projekt obstal, za kar krivijo neangažiranost MO Novo mesto. Z rotovža medtem odgovarjajo, da so krivi nekateri lastniki zemljišč.

»Leta 2015 smo izdelali elaborat, ki smo ga na sestanku predali vodilnim na Mestni občini Novo mesto. V naslednjih letih je potekalo projektiranje, obenem so se izvajale nekatere druge aktivnosti. Pot od mlina do mlina je leta 2004 zasnoval Marijan Dović. V letih 2012 in 2013 je pobudo obudil in konkretiziral Luka Rems, kar je vodilo v oblikovanje neformalnega združenja PešFolk,« so zapisali na svoji spletni strani. Dodajmo, da sta poleg omenjenih v iniciativi, ki je pred časom javno nasprotovala tudi pozidavi Kosove doline, tudi Tomaž Levičar, Uroš Lubej, Mitja Simič, Nataša Mirtič in Peter Železnik.

»Žal realizacije sprehajališča še vedno ni. Čeprav je bil izdelan projekt za izvedbo (PZI), občini v daljšem časovnem obdobju (od leta 2015) ni uspelo pridobiti potrebnih zemljišč,« so zapisali člani iniciative, ki so se s predstavniki občine sešli februarja letos, in nadaljevali, »ocenjujemo, da vodilni predstavniki občine niso pokazali dovolj politične volje in so se osredotočali na druge dejavnosti. Pogovori z lastniki so bili zgolj priložnostni, zato ni bilo mogoče celovito in sistematično razrešiti nekaterih težavnejših vprašanj. Ves čas obstaja tudi možnost razlastitve, vendar ji občina do zdaj ni bila naklonjena. Pot od mlina do mlina je namreč umeščena v prostor z Odlokom o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta (Uradni list RS, št. 122/2004).«

Z rotovža so po našem poizvedovanju odgovorili, da se za uskladitev trase omenjene poti z lastniki zemljišč usklajujejo od leta 2015, »pri čemer smo dogovorjeni z novomeškim sodiščem in Zavodom za prestajanje kazni. Zaradi varnostnih zahtev zavoda je v sklopu urejanja poti predvidenih nekaj dodatnih ukrepov (ograja).«

Ker PešFolk očita, da lokalna politika pri tem projektu ni bila dovolj aktivna, smo jo povprašali o številu sestankov z lastniki zemljišč in njeni uspešnosti. »Pri usklajevanju z zasebnimi lastniki smo pri dveh blizu dogovora, da določimo potek poti po njunih parcelah, pri enem od lastnikov pa bo sklenitev dogovora zelo težko dosegljiva, saj na svoji parceli načrtuje delovanje poslovnega objekta (atelje in galerija), zaradi česar ima nerealne zahteve, vezane na komunalno ureditev tega področja in dostop z motornimi (tudi tovornimi) vozili,« so zapisali v odgovoru in dodali, da ima MO Novo mesto že v letošnjem občinskem proračunu postavko, »na kateri lahko v primeru pozitivnega razpleta premoženjsko-pravnih zadev zagotovimo potrebna sredstva. Nadaljevanje izvedbe je tako odvisno od reševanja lastniških vprašanj, kar poteka tudi v zadnjih tednih.«

»V iniciativi PešFolk si bomo še naprej prizadevali za gradnjo Poti od mlina do mlina, saj menimo, da je predel pod severnim bregom v starem mestnem jedru eden najlepših kotičkov ob reki Krki, ki mora pripadati sprehajalcem,« so svojo kritiko sklenili v iniciativi, z občine pa odgovorili, da so »v zadnjih letih na področju trajnostnega razvoja in mobilnosti postorili veliko, številni projekti so bili uspešno izvedeni (GONM, Straška cesta, Lešnica–Kronovo idr.), nekatere zelo pomembne povezave so prav zdaj v gradnji (npr. večnamenski poti ob Levičnikovi in do pokopališča Srebrniče), v pripravi so tudi številni novi (brv v Irči vasi, brv Kandija–Loka, ki se bo nadaljevala s potjo ob Težki vodi itd.)«. Zapisali so še, da je pri tovrstnih prizadevanjih sodelovanje z iniciativami, kot je PešFolk, zelo dobrodošlo in ga bodo tudi v prihodnje spodbujali: »Dejstvo pa je, da na časovnico izvedbe takšnih projektov vplivajo številni dejavniki, največkrat reševanje že omenjenih lastniških zadev, možnosti sofinanciranja, prioritetne usmeritve ipd.«

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista z dne, 7. marec 2019.

Mirjana Martinović

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava