dolenjska

Na vašo pobudo: Drevje pa kar žagajo?

21.4.2019 | 10:30 | M. Martinović

Foto: M. M.

Novo mesto - Pred časom smo poročali, da so pred rumeno bolnišnico posekali več kot sto let staro rdečo bukev, saj so ji pred leti ob prenovi Kandijske ceste uničili korenine, drevo se je sušilo in odstranitev je bila nujna. Na uredništvo je zdaj poklicala jezna bralka, saj da se je ob interni bolnišnici zgodil »nov masaker«, tokrat pa so žrtve »obglavljeni« ginko in dve hruški.

Iz bolnišnice so za Dolenjski list pojasnili, da so bila drevesa stara: »Večina vej, ki so odstranjena, je bila suha in brez znakov življenja. Pri strokovnem pregledu obstoječega stanja v strokovni raziskavi izvajalca Acer Novo mesto, d. o. o., septembra 2018 je bila med drugim podana ocena stanja vegetacije, ki je v slabem stanju in jo bo verjetno treba odstraniti in nadomestiti z novimi.«

V Novem mestu se ne bo zgodilo prvič, da tovrstne posege izvajajo nestrokovni, a najcenejši izvajalci. »Delo je izvedlo novomeško podjetje Vzdrževanje objektov, d. o. o., ki se med drugim ukvarja z višinskim obrezovanjem in žaganjem dreves, s katerim smo v preteklosti dobro sodelovali,« so še odgovorili iz bolnišnice. Kot lastniki zemljišča z drevesi, seveda, prosto razpolagajo, a bi se morali po mnenju vodje novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Mitje Simiča obrniti tudi na njihovo službo: »Obravnavana drevesa sama po sebi niso zaščitena, so pa pomemben sestavni del vplivnega območja kulturnih spomenikov stare bolnišnice in dvorca Mostek (stavbi se stikata). To območje je hkrati varovano tudi kot samostojna enota kulturne dediščine, v kateri najdemo ostanke nekdanjih ureditev ob dvorcu in bolnišnici. Vsi posegi v to območje bi morali potekati v skladu z določili Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov v MO Novo mesto in hkrati tudi z določili OPN. To pomeni, da bi za tako resne posege v krošnje dreves, ki presegajo redna vzdrževalna dela, morali pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, kar pa se ni zgodilo.«

Tudi v bolnišnici priznavajo, da soglasja na ZVKS niso iskali, so si pa menda skupaj ob lanskem vetrolomu »ogledali stanje teh dreves in ugotovili njihovo slabo stanje. Ta drevesa žal nimajo več dolge življenjske dobe. Verjetno bo potrebna njihova odstranitev in nadomestitev z novimi.«

Občina ima tudi pooblaščenca za mestno drevje, tj. dr. Petra Železnika. Omenjena tri drevesa ne sodijo v njegovo pristojnost, na našo prošnjo pa je komentiral tudi zadnji poseg v krošnje teh starih dreves. Po njegovi strokovni oceni so bili potrebni posegi »žal zamujeni, tako da je prišlo do rezov velikih premerov, kar vsekakor ni zaželeno. Večji kot je premer vej, ki jih režemo, večje so možnosti okužb bakterij, gliv ipd. Nadalje se ob velikih rezih pojavlja kup novih poganjkov, ki so slabo pritrjeni na veje/deblo. Pri odsotnosti ponovnih posegov v prihodnjih letih (kar je praksa v Sloveniji), dobimo tako 'košate' krošnje, ki pozneje predstavljajo velik varnostni problem ob neurjih. Zakaj je bil odstranjen vrh, ne vem. Ginko ima značilno enovrhato rast, in s tem, ko se je vrh odstranil, se dolgoročno višinska rast ni ustavila. V prihodnjih letih bo prevladal nov poganjek in drevo bo ponovno raslo v višino. Omejevanje višinske rasti z laičnim izrazom 'obglavljanje' dolgoročno ne deluje. Zamujen poseg v drevo lahko naredi več škode kot koristi.« Dr. Železnik še opozarja, da »če so bila drevesa zelo moteča, se jih odstrani in se uredi nova zasaditev, drugače pa pusti in minimalno posega v njih. Vpliv dreves na mikroklimo v njihovi okolici je izjemen (senčenje stavb, uravnavanje zračne vlage, filtracija prašnih delcev iz zraka), zato bi se pričakovalo, da bi še posebej okoli zgradb bolnišnic in podobnih javnih ustanov težili k čim več drevesom.«

Podobnih primerov neustreznega ravnanja z drevesi po mestu je žal še veliko. Kaj pa primeri dobrih praks? »Res dobri rezultati so bili doseženi le tam, kjer so posege vodili kvalificirani arboristi kot npr. v grajskem parku v Brežicah. Sicer je dobrih praks pri nas še vedno premalo, saj naročniki varčujejo pri izvajalcih in raje izberejo tiste, ki za manj denarja odrežejo več, praviloma preveč … Najbolj so na udaru mestna drevesa, ki sama po sebi nimajo posebnega statusa, so pa pogosto pomemben sestavni del širših varovanih ambientov. Neustreznih posegov v drevesa, ki imajo status naravne znamenitosti, je zadnje čase na srečo malo, ker nad njimi bdi služba za varstvo narave. T. i. obglavljanje dreves pa je bila včasih pri nas redna praksa, ki je pred desetletji uničila praktično vse kostanjeve drevorede, na čelu s Kettejevim drevoredom, katerega večji del je bilo potem treba zasaditi na novo,« je še dodal Simič.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista z dne, 11. april 2019.

‹ nazaj