Klopi so nevarnejši od velikih zveri

3.6.2019 | 12:00

Klopi so nevarnejši od velikih zveri

Novo mesto - Toplejši spomladanski dnevi, s katerimi se letošnja pomlad še ni najbolj izkazala, vabijo ljudi v naravo. Še posebej so vabljivi gozdni sadeži, katerih sezona nabiranja se bo začela prav kmalu. A nekateri imajo pomisleke, ali bi se odpravili v gozd, ker se bojijo gozdnih živali, predvsem velikih zveri, ob tem pa morda niti ne pomislijo, da jim še večja nevarnost grozi od majhnega, skoraj neopaznega, a zelo zloveščega bitja – klopa.

Za otroke, ki bodo letos dopolnili tri leta, in odrasle, ki bodo letos stari 49 let, bo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu prvič brezplačno.

Tisti, ki podcenjujejo klope in bolezni, ki jih prenašajo, se gotovo ne zavedajo, da so v naši državi te bolezni zelo pogoste. Možnost, da zbolimo za lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom, ki sta med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejši, je pri nas celo med najvišjimi v Evropi. Za lymsko boreliozo ali pogovorno borelijo v Sloveniji na leto v povprečju zboli od 3.000 do 7.000 ljudi vseh starosti. A lani jih je zbolelo več kot 7.500, kar je največ v zadnjih desetih letih.

Klopni meningoencefalitis celo smrten

Klopov poznamo v Sloveniji 16 vrst. Človeku najbolj nevaren je gozdni klop, najpogostejša njegova gostitelja pa sta srnjad in jelenjad. A kot rečeno, se ne branijo niti ljudi. Najdejavnejši so od maja do oktobra, in to po vsej naši državi.

Proti boreliji ni cepiva, zdravijo jo z antibiotiki, zdravljenje pa je tem bolj učinkovito, čim zgodnejše je. Zato pa se lahko s cepljenjem učinkovito zaščitimo proti klopnemu meningoencefalitisu, za katerim je lani v Sloveniji zbolelo 153 ljudi. Klopni meningoencefalitis, ki je virusna bolezen osrednjega živčevja, pri tretjini okuženih pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije in celo ohromelost, medtem ko jih en odstotek umre. Vendar se žal tega v Sloveniji očitno (še) ne zavedamo dovolj, saj se proti tej nevarni bolezni cepi le dobrih 7 odst. ljudi, medtem ko se jih na primer v sosednji Avstriji kar 80 odst. Pa vendar je cepljenje najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom, a je pri nas obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot so gozdni delavci, lovci in podobni.

Cepljenje letos prvič brezplačno

Cepljenje je priporočljivo za vse ljudi, stare več kot leto dni, ki hodijo v naravo, teh pa pri nas ni malo. Priporočljivo je, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravijo v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom. S tem je vzpostavljena zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 oziroma 9 do 12 mesecev, odvisno od cepiva, nato pa sledijo poživitveni odmerki. Prvi je čez tri leta, pozneje pa na pet let. Po 50. oz. 60. letu starosti, spet glede na cepivo, priporočajo poživitvene odmerke na vsaka tri leta.

Čeprav je cepljenje najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom, se v Sloveniji proti tej nevarni bolezni cepi le dobrih 7 odst. ljudi, medtem ko se jih v Avstriji kar 80 odst.

Prav ker je precepljenost v naši državi tako nizka, so se odločili, da bodo po letošnjem programu cepljenja cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, ki bodo letos dopolnili tri leta, in odrasle, ki bodo letos stari 49 let, prvič financirali iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za ti dve starostni skupini so se odločili zato, ker je največ klopnega meningoencefalitisa med otroki, starimi od 5 do 14 let in med odraslimi med 55. in 70. letom starosti. Seveda bi bilo dobro, da bi se osnovno cepljenje že začelo, a se bo to predvidoma zgodilo šele jeseni, saj bo cepivo na voljo šele takrat.

Kako ugotovimo, da smo okuženi s klopnim meningoencefalitisom? Praviloma na mestu vboda klopa ni opaziti sprememb na koži. Bolezen navadno poteka v dveh fazah. Prva faza se začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa, znaki pa so podobni kot pri gripi. Torej utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po nekaj dneh do treh tednih sledi druga faza. Dobijo visoko temperaturo, imajo hude glavobole, se spopadajo s slabostjo in bruhanjem, lahko pa pride celo do nezavesti ali smrti.

Pomembna so primerna oblačila

Kakšni so znaki ob okužbi z lymsko boreliozo? Na mestu vboda klopa se po nekaj dneh do nekaj tednov pojavi rdečina ovalne, okrogle ali povsem nepravilnih oblik, ki se postopno povečuje, obdana pa je z belim obročem. Medtem ko v Evropi dobro polovico odraslih bolnikov na mestu kožnih sprememb srbi, včasih peče ali boli, pa ostali tarnajo nad slabim počutjem, utrujenostjo, glavobolom, bolečinami v mišicah in sklepih. Lymska borelioza sicer ni smrtno nevarna, lahko pa zelo zagreni življenje.

Prav je, da se potrudimo, da si nas klop sploh ne »izbere« za svojo žrtev, kar lahko storimo, ko se odpravimo v naravo, s primernimi oblačili in repelenti. Če pa že pride do vboda klopa, je pomembno, da ga odstranimo čim prej. Zelo učinkovita je posebna pinceta za klope, s katero klopa primemo čim bližje koži in zasukamo. Pri tem ni nevarnosti, da bi rilček ostal v koži, kajti če se to zgodi, se klopa in nevarnosti okužbe nismo znebili.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 23. maja.

M. Bezek Jakše

Komentarji (1)

3.6.2019OceniJožko 
http://www.ivonazivkovic.net/LAJMSKA-BOLEST/KRPELJI.html

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava