Kako je videti Sava v luči podnebnih sprememb

11.7.2019 | 17:00

Reka sava z akumulacijo pri HE Brežice. (Foto: B. D. G.)

Ljubljana - Na Gospodarski zbornici Slovenije je bil včeraj posvet o večnamenski izrabi vodnih virov, ki so ga poimenovali Reka Sava v luči podnebnih sprememb.

Na posvetu so sodelovali predstavniki ministrstev za infrastrukturo ter za okolje in prostor, predstavniki energetskih družb, industrije, inženiringov in gradbeništva, pa tudi predstavniki organizacij za varstvo narave in civilne iniciative.

Na posvetu so svoja stališča predstavili Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, Bojan Barbič iz družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi, Drago Polak iz Savskih elektrarn Ljubljana, Boris Sučić iz IJS, Barbara Radovan iz MOP, Krešimir Kvaternik iz IBE in Vekoslav Korošec iz Združenja za inženiring pri GZS.

Projekt od Most do Hrvaške

Kot so sporočili iz GZS, so po razpravi in izmenjavi mnenj pripravili tudi kar nekaj zaključkov. Eden od njih je, da gre pri reki Savi za večnamenski projekt od HE Moste do hrvaške meje, ki ga sicer iz finančnih in tehničnih razlogov gradimo po fazah, kljub temu pa predstavlja celoto, če gledamo z vidika zagotavljanja poplavne varnosti, kmetijstva, namakanja, energetike in infrastrukturnih ureditev. Udeleženci posveta so prepričani, da bi s sklenjeno verigo od HE Moste do HE Mokrice dosegli največje tehnične, ekonomske in narodno gospodarske cilje.

Upravno sodišče je to pomlad ugodilo tožbi Društva za preučevanje rib Slovenije zoper ministrstvo za okolje in prostor v zvezi z okoljevarstvenim soglasjem za gradnjo hidroelektrarne Mokrice. To je upočasnilo izgradnjo. (Foto: M. L., arhiv DL)

Poudarjajo, da so voda, hrana in energija tri ključne komponente za dolgoročno preživetje naroda, po njihovem mnenju pa prav hidroelektrarne omogočajo razvoj vseh treh. Dajejo namreč električno energijo, zadržujejo velike količine nadzemne in podzemne vode, ki se jo da koristno uporabiti, in omogočajo zanesljivo proizvodnjo hrane, ki je neodvisna od klimatskih sprememb.

Prepričani so, da mora Slovenija v čim krajšem možnem času sprejeti strateški razvojni dokument energetike z jasno opredeljenimi predvidenimi hidroenergetskimi objekti.

Več o pozitivnih vplivih

Ugotovili pa so tudi, da je javnosti nujno jasneje predstaviti pozitiven okoljski vpliv hidroelektrarn, ki omogočajo pridobivanje električne energije, a so vseeno objekti, ki ne proizvajajo odpadkov, ne povzročajo onesnaževanja zraka in prispevajo k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida.

V zaključkih se jim je zdelo pomembno izpostaviti, da so večnamenski objekti na rekah v svetu in pri nas preskušene tehnologije ter še to, da lahko v Sloveniji domača stroka in izvajalci zagotovijo kar 90 odst. vseh del in storitev.

Omenjene pozitivne vplive na okolje in gospodarstvo, kot so protipoplavna zaščita, oskrba s pitno vodo, dvig podzemne vode in ohranjanje zalog podzemne vode, kmetijstvo in namakanje, turizem, delež domačega znanja ter vključevanje slovenskih inštitutov, inženiringov, elektro in strojne industrije in gradbeništva, je zato nujno upoštevati v postopkih umeščanja večnamenskih energetskih objektov v prostor.

Na posvetu so še zaključili, da je slovensko javnost in odločevalce potrebno celovito in argumentirano informirati o posledicah, ki bi nastale za gospodarstvo in državljane, če ne bi zgradili obnovljivih virov za zagotavljanje zanesljive in cenovno optimalne oskrbe z električno energijo.

B. D. G.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava