Avgust v znaku Seviqcove stare glasbe

31.7.2019 | 20:00

Klemen Ramovš (Foto: I. Vidmar)

Brežice - V Hudičevem turnu v Soteski se bo 14. avgusta začel letošnji festival stare glasbe Seviqc Brežice, ki bo tokrat potekal na treh prizoriščih v treh občinah, ki poleg ministrstva za kulturo tudi denarno podpirajo ta najstarejši festival stare glasbe pri nas.

V Hudičevem turnu, ki je že tradicionalno prizorišče koncertov festivala Seviqc Brežice, se bo slovenskim in letos tudi hrvaškim ljubiteljem stare glasbe s programom L'ultimo romano: lutnjisti in kitaristi v Rimu med 17. in 18. stoletjem predstavil italijanski mojster igranja na arhilutnjo in baročno kitaro Simone Vallerotonda. Uradno odprtje festivala bo dva dni kasneje v viteški dvorani brežiškega gradu, ki bo prizorišče koncertov Seviqc še dvakrat. Najprej bodo pred občinstvo v Brežicah stopili člani italijanskega ansambla Cappella Musicale Beata Vergine del Rosario. Otvoritvenemu koncertu bo sledil koncert vrhunskega nizozemskega flavtista Hana Tola in izjemnega britanskega lutnjista Nigela Northa v Bistriškem gradu v Slovenski Bistrici 2. avgusta.

V Brežice se bo festival vrnil 22. avgusta, ko se bo tam predstavil italijanski kvartet I Solisti Ambrosiani s kantatami in sonatami Antonia Caldara. Koncert bo tudi svetovna premiera posnetkov novo odkritih kantat in sonat Antonia Caldara. Festival bo zaključil hrvaški ansambel Projekt Lazarus.

Kot je že v navadi bo občinstvo iz Ljubljane na prizorišča koncertov vozil festivalski avtobus, prvič pa bodo prireditelji festivala tovrstni prevoz organizirali tudi iz Zagreba, saj so koncerti zaradi bližine prizorišč zanimive tudi hrvaškim ljubiteljem stare glasbe.

Na današnji novinarski konferenci v kavarni Božič v Brežicah je umetniški vodja in direktor festivala Seviqc Klemen Ramovš povedal, da bo letošnji precej okrnjeni festival stal 165.000 evrov, 50.000 bo prispevalo Ministrstvo za kulturo, 23.000 pa občine Brežice, Slovenska Bistrica in Dolenjske Toplice, ostalo pa pokrovitelji. "Letos denarja ni več, a vsaj vemo koliko in od koga ga bomo dobili," je po lanski negotovosti in celo grožnji z gladovno stavko povedal Ramovš in dodal, da za v prihodnje kaže bolje, saj naj bi se festival vrnil med prireditve, ki jih država dolgoročno podpira. V tem primeru ostaja upanje, da bo festival nekoč znova zrasel do nekdanjih razsežnosti, ko je bilo na primer leta 2014 v programu kar osemnajst koncertov po vsej državi.

Festival je tudi tokrat dobil znak EFFE, Europe for festivals, ki sicer ne prinaša denarne podpore, daje pa festivalu mednarodni ugled in je nastop na njem tudi za umetnike dobra referenca.

Želja prirediteljev je tudi bila, da bi vsaj enega izmed koncertov izpeljali na gredu Pišece, vendar to, odkar je kulturno ministrstvo grad zaprlo za javnost, ni možno.

I. Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava