posavje

V Krškem odločni: Starši ne želimo biti breme otrokom!

23.1.2020 | 12:20 | M. L.-S.

Sogovorniki na okrogli mizi (Foto: arhiv organizatorja)

Carmen Rajer, vodja projekta MOST

Občinstvo (Foto: arhiv organizatorja)

Krško - Včeraj popoldan je v Krškem potekala okrogla miza o dolgotrajni oskrbi, katere sporočilo je jasno: Starši ne želimo biti breme otrokom. Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe je nujna! O tej izjemno pomembni temi, ki zadeva vse nas, so soočili mnenja tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo s skrbjo za druge in se zavedajo, kaj je tisto, kar njihovi uporabniki potrebujejo in kar bomo sčasoma potrebovali vsi.

Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki projekta MOST, ministrstva za zdravje in partnerji ter podporniki pilotnega projekta MOST, v okviru katerega testirajo nove rešitve na tem področju.

»Vsi moramo imeti pravico do izbire, kje želimo biti na starost,« je izpostavila Carmen Rajer, vodja projekta MOST, ki ga sofinancirata RS in EU iz Evropskega socialnega sklada. Ob tem je poudarila: »Dolgoživeča družba ne sme biti breme, temveč dosežek. Svoje hčere ne želim vezati, da bo skrbela zame na starost, zato mora ustrezno poskrbeti sistem dolgotrajne oskrbe.«

Podobnega mnenja je bila tudi Nuša Masnik, direktorica Doma za starejše iz Krškega. »Ko bo prišel trenutek, ko ne bom več mogla skrbeti zase, bi želela biti v rokah organizirane pomoči, da ne bi bila breme otrok,« je dejala.

Z integrirano oskrbo na domu, ki jo omogoča projekt MOST, lahko ljudje ostanejo dlje v domačem okolju, so bolj samostojni in uživajo kakovostno življenje. »Opažam, da starejši kot so, raje so doma. Življenjske razmere so se spremenile, sistem pa se ne prilagaja dovolj hitro. Človeku moremo omogočiti dostojno življenje,« je dejala Janja Zorko Kurinčič, dr. med., strokovna vodja iz Zdravstvenega doma v Krškem. »V bolnišnici se soočamo z zelo težkimi situacijami, ko ljudje nikakor ne morejo skrbeti sami zase. Pojavi se težava, kam namestiti takšne ljudi, saj so domovi za ostarele polni. Človeka ne moremo postaviti pred vrata, če vemo, da za njega ne bo poskrbljeno. Zato podpiramo ta projekt,« pa je poudarila Anica Hribar, direktorica bolnišnice Brežice in dodala, da gre za vzajemno sodelovanje in podporo.

Projekt MOST je podaljšan do konca leta 2020, za sedaj pa nihče ne ve, kakšna bo prihodnost dolgotrajne oskrbe. Konec januarja gre predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi v javno obravnavo, vlada pa načrtuje sprejetje najkasneje avgusta 2020.

»Ti projekti so zelo pomembni, da se lahko sistem učinkovito načrtuje. Rezultati so že prinesli dopolnjevanje rešitev za dolgotrajno oskrbo. Graditi moramo integrirane sisteme - to je odgovor na starajočo se družbo. Z dodatnimi viri financiranja bomo zagotovili, da bodo storitve na voljo vsem, ne glede na premoženje,« je izpostavila Klavdija Kobal Straus z ministstrva za zdravje.

Ker za marsikaj v državi najdemo denar, bi ga zagotovo, kot je dejal podžupan občine Krško Silvo Krošelj, tudi za sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe. Kot je povedal, je bila občina Krško pobudnik takšnega projekta in se je za to, da je v Posavje res prišel, močno prizadevala. »Že zdaj, po letu in pol delovanja, se je izkazalo, kako pomemben je ta projekt, vpet je v celotno življenje,« je dejal in dodal, da verjame, da bo takšen projekt obstal.

»Ne predstavljamo si, kaj bomo rekli uporabnikom konec leta, ko bomo zaključili s projektom,« pa je svojo zaskrbljenost izrazila Suzi Kvas, direktorica zavoda SOCIO Celje, ki je partner projekta Dolgotrajna oskrba v Celju. Kot je dejala, opažajo, da so ljudje zelo osamljeni in da so njihovi uporabniki od vsega najbolj veseli njihove družbe.

Sogovorniki so si bili enotni, da dolgotrajna oskrba potrebuje sistemsko ureditev in to čim prej. Prevladujoče mnenje med sogovorniki in tudi številnim občinstvom je bilo, da smo ali pa bomo nekoč vsi v položaju, ko bomo v stiski zaradi skrbi za svoje domače ter da bi morali imeti vsi možnost odločitve, kako bodo preživeli svojo starost.

‹ nazaj