Mnogo hrupa za tri metre pločnika

15.2.2020 | 11:40

Sredi pločnika na Mlinarski poti pešce pričaka kup skal. (Foto: B. B.)

Tako sta bila leta 2011 videti vrt in škarpa pri hiši na Mlinarski poti 9. (Foto: arhiv družine Jordan)

Foto: B. B.

Novo mesto - V novomeškem Mačkovcu, točneje na Mlinarski poti, že vrsto let stoji nedokončan pločnik. Kmalu bo minilo deset let, odkar se je končala obnova ulice, a na nekajmetrskem odseku namesto urejene površine pešce še vedno pričakajo velike skale.

Tam je treba sestopiti na cesto, kar je lahko nevarno, saj povsem brez prometa ulica vendarle ni. Navsezadnje sta v bližini dva poslovna subjekta, poleg tega pa nedokončan pločnik in nasute skale kazijo tudi podobo naselja. S to težavo se je na nas obrnil eden od domačinov, in ko smo začeli poizvedovati o vzrokih za tako stanje, se je pred nami začela odvijati precej bizarna zgodba, za katero pa na žalost ne moremo reči, da je le osamljen primer.

RUŠILI BREZ SOGLASJA

Novomeška občina se je rekonstrukcije Mlinarske poti lotila leta 2011. Izvajalec del, družba Malkom, je med prenovo ulice brez soglasja lastnikov podrl tudi škarpo in pri tem uničil del vrta ob hiši na Mlinarski poti 9. Zaradi poškodovanja tuje stvari je bila takrat podana ovadba na policijo, investitor pa je gradnjo pločnika na tem nekaj metrov dolgem odseku ustavil.

Hiša takrat v resnici ni imela ne stanovalcev ne pravega lastnika, saj je bila predmet postopka o dedovanju, pripoveduje Albert Jordan iz bližnjega naselja Pod Trško Goro. Albert je mož Dragice Jordan, ki je danes ena od treh solastnikov hiše na Mlinarski poti 9, sicer pa se ga mnogi spomnijo kot pooblaščenca lastnikov v odmevnih razlastitvenih postopkih, npr. tistega ob gradnji dolenjske avtoceste.

RAZLASTILI BI SEBE

Ko je bil postopek o dedovanju leta 2016 končan, je Jordan na občino poslal zahtevo za novo odmero zemljišča in prenos tistega dela parcele, po kateri poteka pločnik, na občino. Kot pogoj za prenos lastništva je zahteval postavitev nove škarpe, odškodnino za uničen vrt in kompenzacijo za tri kvadratne metre zemljišča v naravi.

Leta 2017 je bila na stroške novomeške občine v okolici hiše na Mlinarski poti 9 res opravljena odmera zemljišča. Nastali sta dve parceli: prva je velika 3 m2 in je v lasti zasebnikov, druga je velika 5 m2 v in je v lasti mestne občine. Parceli sta predvideni za menjavo, a se ta še vedno ni zgodila, saj solastnici hiše, Dragica Jordan in njena sestra Vilma Šibarevič, ne privolitev v rešitev, ki ne bi zajemala tudi postavitve nove škarpe in plačila odškodnine za uničen vrt, česar pa občina do zdaj ni sprejela.

Ker dogovora ni bilo, sta Jordanova in Šibarevičeva v skladu z novim zakonom o urejanju prostora lani na Upravno enoto Novo mesto vložili zahtevo za razlastitev svoje 3m2 velike parcele v korist novomeške občine. V svoji vlogi sta zahtevali tudi nadomestno zemljišče, ureditev nove škarpe in nadomestilo za uničen vrt, a iz vsega tega ni bilo nič. Upravni organ je namreč njuno vlogo zavrnil, saj je ugotovil, da njune lastninske pravice v resnici niso omejene z javno rabo, saj na omenjeni parceli ni pločnika, za odločanje o odškodninah in nadomestnih zemljiščih pa upravna enota tako ali tako ni pristojna. Če kdo, potem lahko postopek razlastitve sproži občina, v svoji odločbi ugotavljajo na upravni enoti.

KDO JE NERAZUMEN?

Za komentar dogajanja smo zaprosili tudi novomeško občino, kjer priznavajo, da je izvajalec gradbenih del leta 2011 res posegel na zasebno zemljišče, a ne v taki meri, kot navaja Jordan, poseg pa naj bi bil potreben zato, da so lahko odstranili škarpo, ki je menda stala na občinskem zemljišču. Ker za dokončanje pločnika potrebujejo tudi zemljišče v zasebni lasti, so solastnikom predlagali sklenitev prodajne ali menjalne pogodbe, a dogovora »zaradi nerazumnih zahtev solastnikov ni mogoče doseči,« pravijo na občini.

Na vprašanje, ali bodo sami sprožili postopek razlastitve, kot predlaga upravna enota, na občini pojasnjujejo, da je pogoj za to formalna uvrstitev gradnje pločnika v načrt razvojnih programov občine. Ali bodo to naredili, v odgovoru ne navajajo, pravijo pa, da ta primer kaže splošno stanje na trasah skorajda vsake investicije, ki se je lotevajo.

Pa je krivda za take in podobne zaplete res le na strani »nerazumnih« lastnikov? Nad nerazumne zahteve se namreč razumna oblast spravi z razlastitvenimi postopki, ne pa z bagri. Sploh pa z zahtevo, da se uredijo lastniška razmerja, ni čisto nič narobe. Vsaka lastnina pomeni tudi odgovornost. Kdo bo namreč odgovarjal, če bo nekomu spodrsnilo na poledenelem pločniku, ki ga je sicer zgradila občina, poteka pa po zasebnem zemljišču? Bojim se, da lastnik.

Boris Blaić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava