dolenjska

Sobota v znamenju pustnih norčij

22.2.2020 | 08:10 | L. M.

Ne pozabite se najesti krofov! (Foto: Profimedia)

Danes je pustna sobota, ko se bodo mnogi napravili v pustno šemo, maškaro.

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred veliko nočjo). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek.

Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.[1]

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«.

Pustno obdobje v sodobnem času predstavlja zlasti priložnost za zabavo, hkrati pa je tudi čas za kritičen pregled dogajanja v politiki in družbi v zadnjem letu dni. Praznovanje pusta ima svoje korenine v predkrščanskem obdobju, ko so praznovali kult prednikov ter obeležili slovo od zime in pozdravili prihajanje pomladi.

Po Sloveniji se danes obeta več pustnih prireditev, tudi v našem koncu - nekaj si jih boste našli v našem napovedniku, sicer pa je pregled pustnih prireditev in povork po Sloveniji dosegljiv na https://www.sta.si/v-srediscu/pust2020.

In ne pozabite - pustni torek je zadnji dan obdobja, ko se je treba najesti mesa in drugih dobrot. Dan kasneje pa je že pepelnična sreda, s katero se začne 40-dnevni post pred veliko nočjo.

‹ nazaj