Povpraševanje bistveno večje od ponudbe

5.7.2020 | 09:00

V Mestni občini Novo mesto je bil kvadratni meter rabljenega stanovanja lani v povprečju prodan za 1.630 evrov. Slika je ilustrativna. (Foto: L. Markelj)

Novo mesto - Dejavnost slovenskega nepremičninskega trga, predvsem stanovanjskega, je lani ostala na visoki ravni, ki jo je dosegla s hitro rastjo trga v letih 2013–2017. Cene stanovanjskih nepremičnin so lani še naprej rasle, vendar z manjšo močjo kot leta 2018.

Kot v svojem letnem poročilu ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs), je število sklenjenih kupoprodajnih poslov z nepremičninami do leta 2017 hitro naraščalo, nato predlani nekoliko upadlo, lani pa znova zraslo za dober odstotek (registriranih je bilo 35.500 poslov). Skupna vrednost kupoprodajnih poslov z nepremičninami je znašala blizu 2,7 milijarde evrov, kar je največ v zadnjih štirih letih. »Rekordna vrednost sklenjenih nepremičninskih poslov lani je predvsem posledica večjega števila milijonskih poslov s poslovnimi nepremičninami. Lastnika je namreč zamenjalo več trgovskih centrov in hotelov,« je Gurs zapisal v poročilu.

»Gospodarstvo je lani relativno dobro stalo. Ljudje so imeli službe in nekateri so se odločili tudi za investicijo v nepremičnine, ki je ena varnejših naložb. A ponudba na trgu ni uspela zadostiti potrebam kupcev. Povpraševanje je bilo namreč bistveno večje od ponudbe. Zato so posledično rasle cene nepremičnin,« je razmere lani na trgu ocenil direktor novomeške nepremičninske agencije Inteleks Blaž Čampa. Tudi letos ne opažajo občutnih sprememb, čeprav je epidemija covid-19 prizadela svetovno gospodarstvo, številni pa so tudi ostali brez službe. »S prvim majem smo znova začeli delati, ker prej ni bil dovoljen stik s strankami. Lahko rečem, da se je v enem tednu vse postavilo nazaj, kot je bilo pred epidemijo. Nismo zaznali bistvenih razlik,« je povedal Čampa, ki pa se boji, da bi se to lahko spremenilo, če bo prišel drugi val okužb.

Trebnje izenačilo z Novim mestom

V zadnjih petih letih je bila večina novih stanovanj prodana v Ljubljani z okolico in na Obali, kjer je bilo povpraševanje tudi največje. V drugih delih države sta bila večje povpraševanje po novih stanovanjih in povečan obseg stanovanjskih novogradenj šele v zadnjih dveh letih.

Cene rabljenih stanovanj, ki najbolje ponazarjajo trende na slovenskem nepremičninskem trgu, so v primerjavi z letom 2018 na ravni države v povprečju zrasle za 5 odst., in sicer na 1850 evrov za kvadratni meter, kar je 28 odst. več kot leta 2015. Takrat je bila povprečna cena za kvadratni meter 1450 evrov.

V Mestni občini Novo mesto je bil kvadratni meter rabljenega stanovanja lani v povprečju prodan za 1630 evrov, kar je približno 9 odst. več kot leta 2018 in kar 33 odst. več kot leta 2015. Sploh je bila rast cen rabljenih stanovanj v Novem mestu v zadnjih letih med največjimi v državi. Tudi cene stanovanj v Trebnjem so v zadnjem letu dosegle rekordno vrednost in so se izenačile s tistimi v Novem mestu. V Črnomlju so še vedno med najnižjimi v državi in so bile lani za približno 40 odst. nižje kot v dolenjski prestolnici. Za kvadratni meter je bilo lani treba v povprečju odšteti 940 evrov, v Kočevju, kjer cene stanovanj rastejo še najpočasneje med dolenjskimi občinami, pa so bile od novomeških nižje za 35 odst., in sicer je kvadratni meter v povprečju znašal 1040 evrov.

V Posavju (Gurs je analiziral občine Brežice, Krško in Sevnica) stanovanja zadnja leta najvišje cene dosegajo v občini Brežice, kjer je bilo lani za kvadratni meter v povprečju treba odšteti 1160 evrov (12-odst. letna rast, 27-odst. štiriletna rast). V Sevnici in Krškem pa so bila stanovanja lani za približno 15 odst. cenejša kot v Brežicah, kvadratni meter v obeh občinah je bil v povprečju prodan za 990 evrov.

Kaj je najpomembnejše pri nakupu nepremičnine in kakšne so bile lani cene za nakup stanovanjske hiše s pripadajočim zemljišče na območju jugovzhodne Slovenije, pa si lahko prebereta v tekoči številki Dolenjskega lista.

R. N.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava