Naši kmetje podorali na desetine ton solate

8.7.2020 | 09:40

Marjan Jurečič z zelenjavo, ki jo prodaja tudi trgovinici na njihovi domačiji.

Novo mesto, Veliki Mraševo - Letošnje leto bo za mnoge zelenjadarje pogubno, zaradi koronavirusa in posledic, ki bodo ostale gotovo še do konca leta, bodo beležili velik izpad prihodkov. Bodo slovenski zelenjadarji sploh še pridelovali zelenjavo?

To se sprašujejo mnogi, ki opozarjajo na težave - nekatere so stalnica, mnoge so nove, prinesla jih je epidemija. Kot pove v. d. direktorja KZ Krka Novo mesto  Martin Kambič, je koronavirus dobesedno sesul del tržišča. Zmanjšala se je potreba po zelenjavi zaradi zaprtja javnih ustanov (šol, vrtcev, univerz, dijaških in študentskih domov) ter seveda gostinskih lokalov in hotelskih verig.

»Mnoge ustanove so zaprte še danes. Kupna moč je padla, tržni viški so preveliki. »A ne smemo dopustiti, da bo na koncu kmet tisti, ki bo najbolj prizadet, ki bo potegnil kratko,« meni Kambič in pojasni, da kmetje sicer sejejo in sadijo zelenjavo v skladu s smernicami trgovcev.

Po besedah Kambiča, so to pomlad šentjernejski zelenjadarji podorali vsaj deset ton solate, »kar je katastrofa. Samo pomislimo, da morda od tega prihodka živi vsa družina, da je morda ta kmet šel v razvoj in v kako naložbo ter je zato vzel kredit, ki ga mora zdaj seveda vračati. Država bi tu morala priskočiti denarno na pomoč, kot se menda dogaja marsikje v tujini, sicer tak zelenjadar ne bo preživel,« meni Kambič. 

Potrebe so manjše

Sin Tevž pri pakiranju mladega krompirja.

Kmet Marjan Jurečič iz Velikega Mraševa v krški občini, ki smo ga obiskali, se že okrog tri desetletja ukvarja z zelenjadarstvom.

Kot pove, je bilo v koronačasu pri njih spodbudno. Že takoj drugi dan uvedbe izolacije se je prodaja na domu - imajo namreč lepo urejeno trgovinico - povečala za dvakrat. »Raje kot v večje trgovine so ljudje prihajali k nam na kmetijo, saj se jim je to zdelo bolj varno, predvsem pa so želeli domačo zelenjavo. Mnogi so se oskrbeli tudi s sadikami, saj se je poudarjalo samooskrbo. Veliko strank je bilo čisto novih, od drugod,« pravi sogovornik in doda, da pa se je prodaja na veliko - po dolgoletni zvestobi KZ Krka Novo mesto so zdaj kooperanti krškega Evrosada - zelo zmanjšala. A prav slednja predstavlja večji del prodaje. Razlogi so manjše potrebe, saj so bile mnoge ustanove zaprte.

»Prvo pomladansko rundo smo nekako prodali normalno, potem pa je od 1. maja vse šlo navzdol. Do dvajset ton solate smo npr. podorali z mulčarjem,« pove Marjan Jurečič, na čigar kmetiji letno pridelajo med 800 in tisoč ton zelenjave.

Več o problematiki zelenjadarjev in kje rešitev vidi KZ, si preberite več v aktualni številki Dolenjskega lista.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

Komentarji (2)

26d nazaj 3   (3)   (0)   OceniGlit Gali 
Zakaj niste obvestili naroda. Prepričana sem, da bi se našli kupci in bi se prodalo. Ponudite nam domačim ljudem. Bomo delili takšne objave, da si pomagamo
25d nazaj 2   (2)   (0)   OceniHelena Košorog 
Dokler bo solata katero bo kmet posadil za prodajo manj vredna kit uvozena iz drugih drzav je boljse da si jo kmwt posadi samo svoje potrebe

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava