Obnova kanalizacije - Zakaj še ne deluje čistilna naprava

28.9.2020 | 15:00

Na državni cesti pred bodočo industrijsko cono boštanjske Gradnje pospešeno gradijo novo krožišče, ki bo vstop v cono, v kateri žal še vedno ne deluje centralna čistilna naprava škocjanske občine. (Foto: L. M.)

Škocjan/Dobruška vas - V škocjanski občini si že dolgo želijo, da končno začne delovati nova čistilna naprava, ki so jo zgradili v novi industrijski coni v Dobruški vasi. A vse kaže, da se to letos še ne bo zgodilo, čeprav so načrtovali tako.

Potem, ko so končali gradnjo povezovalnega kanalizacijskega voda, tako imenovano hrbtenico kanalizacijskega sistema občine – ta gre od Zloganja skozi Škocjan, Zavinek, Grmovlje in Dolnjo Staro vas, kjer so bili sekundarni vodi že zgrajeni do čistilne naprave – se je pokazalo, da so že obstoječi vodi potrebni obnove.

DODATNA DELA

Kot pravi župan Jože Kapler, jih je to neprijetno presenetilo. »Pričakovali smo priključitev, a smo z novomeško Komunalo ugotovili, da je omrežje marsikje v razsulu in da brez obnove ne bo šlo,« pravi župan in doda, da so s Komunalo že podpisali pogodbe za sanacijo dotrajanih vodov. »Gre za manjša popravila v vaseh Zavinek, Dolnja Stara vas, Hrastulje in Škocjan. Dela na terenu so se že začela – mnogi fekalni betonski jaški so neustrezni, ravno tako cevi. Večje delo pa nas čaka na odseku Škocjan–Zavinek, kjer gre nekaj gravitacijskega in nekaj tlačnega voda. To bomo spremenili, in sicer bo tlačni vod vnesen v gravitacijskega, črpališče bo v samem Škocjanu. Za ta del voda pridobivamo služnost, potrebna je projektna rešitev in nato čim hitreje sanacija,« pravi župan in dodaja, da bo obnovljen tudi del od osnovne šole do primarnega voda v Škocjanu.

Za kanalizacijo v Grmovljah ima občina pripravljen projekt in gradbeno dovoljenje, za Dobruško vas pa je projektiranje v zaključni fazi.

Ocena del za zdaj znaša okrog 30.000 evrov, ki jih bodo morali seveda poiskati v občinskem proračunu. »A to je nujno, da naredimo najprej, če želimo del Škocjana z osnovno šolo, Hrastulje, Zavinek in Dolnjo Staro vas priključiti na kanalizacijski vod in s tem omogočiti zagon čistilne naprave, ki je dimenzionirana na 1800 populacijskih enot (PE),« pravi Kapler, ki meni, da se to letos še ne bo zgodilo.

A dodatnih del s tem še ne bo konec. V prihodnje bo treba obnoviti tudi del kanalizacijskega omrežja od Zloganja do Škocjana, kjer bodo dela zahtevnejša in finančno večja – okrog 100.000 evrov. Vod je po besedah župana v slabem stanju, saj je bil zgrajen pred dvema desetletja, potrebno bo obnoviti marsikatero cev in jaške, kjer je vdor padavinskih voda. »Poseg bo zahtevnejši, ker bo treba ločiti meteorni in fekalni kanalizacijski sistem. Mešana kanalizacija bi bila prevelika obremenitev za čistilno napravo.«

DENAR IZ EU?

Na občini upajo, da se obeti uresničijo in da bodo za te namene v prihodnji finančni perspektivi na voljo kaka nepovratna sredstva, ravno tako za gradnjo kanalizacije v Grmovljah in Dobruški vasi. Vse te vasi bodo priključene na čistilno napravo. Kot pravi župan, so zagotovila ministra Zvonka Črnača, naj bi bilo sofinanciranje EU tudi za ČN pod 2000 PE.

Obnova pa bo potrebna tudi v naselju Hrastulje 1, torej v prvotnem delu vasi (leva stran), kjer so kanalizacijo zgradili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi tam sta fekalna in meteorna kanalizacija speljani skupaj, kanal je dotrajan. »Treba ju je razmejiti in narediti na novo, kar naj bi stalo okrog 400.000 evrov. Naročili smo že projektiranje kanalov. V novem delu naselja Hrastulj pa je kanalizacija seveda že ločena,« pojasni župan Kapler.

Gradnja povezovalnega kanalizacijskega voda od Dolnje Stare vasi do centralne čistilne naprave, za kar je občina najela tudi namenski kredit v višini 300.000 evrov za dobo desetih let, celotna naložba pa je stala okrog 680.000 evrov, vsebuje dva kilometra gravitacijskih kanalov, dvoje tlačnih vodov, dvoje črpališč komunalnih odpadnih voda in dvoje elektrovodov. Na kanalizacijski sistem naj bi bilo priključenih okrog 226 priključkov, tako gospodinjstev iz omenjenih vasi kot iz podjetij iz poslovne cone Gospodarsko-tehnološki center (GTC). Kredit bodo delno pokrili s prihodki od komunalnega prispevka.

Občina želi s to investicijo izboljšati komunalno opremljenost občine ter zmanjšati emisije komunalnih odpadnih voda v podtalje in vodotok Radulje ter posledično v reko Krko.

Članek je bil objavljen v 38. številki Dolenjskega lista 17. septembra 2020

L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava