dolenjska

Zakaj iz naših krajev izginja vse več poštnih poslovalnic?

8.10.2020 | 08:15 | Besedilo in foto: L. Markelj

Dostava pošte na dom - vse več je zadnje čase paketov.

Novo mesto - Vse pogosteje je slišati, kako je Pošta Slovenije spet zaprla kako poštno poslovalnico, zlasti na podeželju, ali pa uvedla t.i. pogodbeno pošto. Ljudje se razočarano, jezno in tudi ogorčeno sprašujejo, zakaj vse slabše poštne storitve, bojijo se, da jih celo poštar kmalu ne bo več obiskoval vsak delovni dan, kot je zdaj praksa.

Tega si ne želijo, dostopnost do poštnih storitev se ne sme poslabšati, to je njihova pravica in tudi evropska direktiva to veleva.

Kot pravijo na Pošti Slovenije, so od leta 2012, ko so začeli s preoblikovanjem pošt oz. z optimizacijo poštnega omrežja (to pomeni s preoblikovanjem pošt v pogodbene in premične, ali pa gre za zaprtje pošt) do konca leta 2019 zaprli 67 pošt. S tem se je nekoč razvejan poštni sistem, s katerim se je Slovenija včasih ponašala in bila primerljiva z drugimi državami, zelo zmanjšal.

Poštna poslovanica na Drski je ob sobotah zaprta, čeprav gre za največjo krajevno skupnost v novomeški občini. Je tako prav?

Na pošti poudarjajo, da so v tem času razširili mrežo dostopnih točk, kot so paketomati, paketniki, samopostrežne pošte, pogodbene in premične pošte, itd.

Pošta Slovenije: "Pošt ne zapiramo več"

Od lanskega septembra in vse letošnje leto pošt ne zapirajo več, nadaljujejo pa s preoblikovanjem pošt v pogodbene. Trenutno v Sloveniji od skupaj 486 kontaktnih točk deluje 140 pogodbenih, 26 premičnih, 320 lastnih pošt.

V dolenjsko-posavsko-belokranjskem koncu trenutno posluje 31 rednih, 24 pogodbenih, štiri premične in šest pismonoških pošt. Kot zagotavljajo v Pošti Slovenije, letos ne načrtujejo dodanih preoblikovanj ali sprememb, za prvo polovico prihodnjega leta pa naj bi preoblikovali pošte Šentrupert, Globoko, Kostanjevica na Krki in Dolenjske Toplice.

Vse manj klasične pošte, vse več elektronske

Poštar z Bučke Silvo Vene pove svojo izkušnjo - kako ljudje na podeželju cenijo, da jih še vsak dan obišče poštar na domu.

Pošta Slovenije je v nezavidljivem položaju že vrsto let, razlogov pa je več.

Že od leta 2008 se srečuje s padcem količine pisemskih pošiljk in univerzalne poštne storitve kot celote. Med leti 2008 in 2019 beleži okrog 45-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji - 55-odstoten. Pisma, odvržena v poštne nabiralnike, namreč izpodrinja hitrejša in cenejša elektronska komunikacija. Največji upad beležijo pri storitvah, ki jih opravljajo na poštnih okencih, predvsem pri plačilnih storitvah, ki so v tem obdobju upadle za 62 odstotkov.

O problematiki dostopnosti do poštnih storitev, kaj pomenijo pogodbene pošte, kako so z njimi zadovoljni ljudje na terenu, ter zakaj sploh gre Pošti Slovenije slabo in za kaj si prizadeva Sindikat poštnih delavcev, ki zdaj zbira podpise za v podporo spremembi poštnega zakona, si preberite več v današnjem tiskanem Dolenjskem listu.

‹ nazaj