dolenjska

Pastor Toni Mrvič ob dnevu reformacije

31.10.2020 | Toni Mrvič, pastor Evangelijske cerkve v Kočevju in Trebnjem

Toni Mrvič (foto: M. L.-S.)

Zgodovina človeštva je polna nenehnih sprememb. Če bi iskali skupni imenovalec različnih zgodovinskih obdobij, bi opazili, da so pravzaprav edina stalnica spremembe. Veliko dogodkov je oblikovalo zgodovino in zaznamovalo človeška življenja. Dogajale so se naravne spremembe, ki so vplivale na preseljevanje narodov. Tudi vojne so povzročale velikanske premike. Evrope, kot jo poznamo danes, ne bi bilo brez takšnega poteka prve in druge svetovne vojne. Poleg tega so življenje zelo zaznamovale najrazličnejše bolezni, na primer kuga, ki je pomorila četrtino Evropejcev. Občutno ga je spremenil tudi razvoj znanosti. Danes si na primer vojne, kot so jo poznali v začetku 20. stoletja in še pred tem, ne bi mogli več predstavljati. Tehnologija je toliko napredovala, da omogoča zelo drugačne vojne. Izjemno napredovala je tudi medicina. Pomaga nam, da dlje ohranjamo mladost in doživimo višjo starost; marsikatera bolezen, ki je včasih pomenila zagotovo smrt, je danes s pomočjo medicinske znanosti in tehnologije zlahka ozdravljiva.

Izum tiskarskega stroja v 15. stoletju je močno vplival na potek zgodovine v Evropi in svetu. Prav kmalu po tem izumu je bila natisnjena prva Biblija. Ravno tisk je omogočil, da so se ideje reformatorjev v 16. stoletju tako hitro širile. Ob tem pa so ljudje lahko tudi brali Sveto pismo, saj je prek tiska postalo dostopno vsem ljudem. Pred Martinom Luthrom so imeli zelo podobne ideje Jan Hus, John Wycliffe in drugi tako imenovani predreformatorji. Ravno tisk je omogočil hitro širjenje ideje, da bi se moralo krščanstvo vrniti k svojemu izvoru, torej k naukom Jezusa Kristusa in njegovih apostolov, kakor je zapisano v Svetem pismu. Kako močno je to vplivalo na življenje v Evropi, vemo iz nadaljnjih dogodkov.

Tudi v času našega življenja so se zgodile že mnoge spremembe. Res je sicer, da so se te spremembe uvajale postopoma in smo se tako lažje navajali nanje. Razvoj avtomobilske industrije je zelo spremenil način življenja. Letala so nam omogočila hitro premagovanje velikih razdalj in lagodna potovanja do oddaljenih krajev. Internet in pametni telefoni sta neopazno, vendar korenito posegla v način dela, razmišljanja, povezovanja in slog življenja.

Leto 2020 pa je za povojno generacijo zelo drugačno. Na novi virus nismo bili pripravljeni in tudi našega življenja ni predrugačil postopoma. Že v spomladanskem prvem valu je zelo posegel v način dela in življenja. Čez poletje smo se malo oddahnili. Zdaj v jesenskem obdobju pa je virus udaril mnogo huje kot prej ter še bolj zaznamoval način življenja po vsej Evropi in v dobršnem delu sveta. Ker so časi zelo negotovi, se strah pred neznanimi spremembami odraža pri nekaterih ljudeh v zanikanju problema, pri drugih v jezi in uporu proti novemu načinu življenja, pri tretjih v tesnobi itd.

Ravno v teh časih je sporočilo reformacije še toliko bolj potrebno. Reformatorji so poudarjali osebni odnos z Bogom in osebno branje Svetega pisma. To ne pomeni, da so zanemarjali občestvo. Ne, niso ga. Hoteli pa so občestvu vrniti tudi osebno noto. Kako dolgo in kolikokrat še bo družbeno življenje tako omejeno, ne ve nihče. Zato je v teh časih še toliko pomembneje, da znamo, zmoremo in hočemo skrbeti zase ter za svoje psihično in duhovno počutje.

Reformatorji so v ospredje potisnili Sveto pismo; v eni izmed njegovih knjig, v Pismu Filipljanom, beremo: »Nič ne skrbite, ampak v vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.«

Prava svoboda ne izhaja iz zunanjih okoliščin, temveč iz človekove notranjosti. Ko je bil apostol Pavel pod rimsko oblastjo zaradi svojega krščanstva zaprt, je v zaporu prepeval hvalnice Bogu. Ko mu je bila zunanja svoboda odvzeta – še bolj, kakor je zdaj odvzeta nam – se je odločil, da v srcu ne bo skrbel in ne bo dovolil, da bi ga obvladoval strah. Raje se je odločil za hvaležnost, kakor je tudi sam napisal cerkvi v Filipih. Ko se v osebnem odnosu z Bogom odtrgamo od strahu sveta in se v mislih preusmerimo iz začasnega v večno, dobimo moč, da zaupamo Bogu tudi v takšnih situacijah in smo hvaležni za to, kar imamo. Človek namreč hitro začne godrnjati in žalovati za tem, česar nima več. V Bogu pa dobimo moč, da smo hvaležni za to, kar imamo.

V Bogu pa najdemo tudi duševni mir. V času epidemije strahu (pa naj bo izražena v katerikoli obliki), ki je še pogostejša in še bolj kužna kot sam novi koronavirus, sta osebno branje Svetega pisma in molitev pravo in učinkovito cepivo.

Zato naj ob letošnjem dnevu reformacije velja poziv k osebnemu branju Svetega pisma in osebni molitvi, da bi izginila skrb in strah ter da bi se v srce naselil Božji mir. Le mir v srcu bo premagal ne samo učinkovitost novega virusa, temveč tudi posledice stresa ob nenadni spremembi načina življenja.

‹ nazaj