dolenjska

Otroci s posebnimi potrebami zdaj še bolj pogrešajo druženja v živo

23.11.2020 | 08:05 | L. Markelj

Otroci OŠ Dragotina Ketteja so v koronačasu posadili drevo! (Foto: arhiv šole)

Vida Marolt (Foto: L. M.)

Tanja Kavčič (Foto: osebni arhiv)

Decembra so varovanci VDC Krško radi prodajali svoje piškotke na stojnicah prazničnih sejmov. Letos najbrž tega žal ne bo. (Foto: arhiv VDC Krško)

Novo mesto, Krško - V času koronakrize so mnoge družine oseb s posebnimi potrebami pristale v stiski, tako otroci kot njihovi starši. Šolanje zdaj poteka na daljavo, prekinile so se mnoge terapije, nekatera zdravljenja, pa tudi druženja z vrstniki, tako v šoli kot raznih zavodih in varstveno-delovnih centrih.

Pozanimali smo se, kako v koronačasu delujejo v OŠ Dragotina Ketteja v Novem mestu, kjer imajo vpisanih 130 učencev, tako v program z nižjim izobrazbenim standardom kot v posebni program, ter v Varstveno delovnem centru (VDC) Sonček Krško, kjer so odprti za nujne primere.

Potrebovali bi več tablic in prenosnikov

Kot pove ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja Vida Marolt, se zdaj ponovno, kot v spomladanskem valu epidemije koronavirusne bolezni, učijo na daljavo. Trenutno se njihovi učenci v delo na daljavo vključujejo na različne načine. Delajo gradiva, ki so dnevno objavljena na spletni strani šole, preko teamsov, zooma in e-pošte. Večina jih otroci rešujejo, a brez pomoči staršev ne gre.

Vsi otroci nimajo enakih možnosti za delo na daljavo. V času med prvim in drugim valom epidemije so zato na šoli nabavili kar nekaj tablic in prenosnikov, vendar bi jih za nemoteno delo potrebovali še več.

VDC Krško odprt

To velja tudi za VDC Krško, ki je namenjen vključevanju odraslih oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi v socialno okolje, in pokriva celotno Posavje. Kot pove direktorica Tanja Kavčič, imajo sicer koncesijo za šest vključitev, a potrebe so večje in trenutno k njim prihaja osem uporabnikov.

Spomladi, v prvem valu epidemije, so imeli VDC dva meseca zaprt. »To je bilo za vse precej stresno. Z uporabniki smo ostali v stiku preko telefona in družabnih omrežij, da so lažje prebrodili to obdobje. Seveda so se pojavljale stiske, saj si naši uporabniki zaradi različnih vzrokov (gibalne oviranosti, pomanjkanja spretnosti, samostojnosti, socialne mreže itd.) v večini težje samostojno organizirajo svoj vsakdan. Takrat so jim še bolj ob strani stali domači in nekaterim tudi osebni asistenti. Vseeno pa so pogrešali druženje, delo in ostale aktivnosti v VDC-ju,« pove Kavčičeva.

Sedaj, v drugem valu epidemije, je VDC ostal odprt za tiste, ki nujno potrebujejo varstvo.

Več o tem, kaj počnejo, kako vzdržujejo stike, kaj si želijo v prihodnosti, pa si preberite v aktualni številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj