dolenjska

Z obnovo cerkve bodo nadaljevali spomladi

16.1.2021 | 11:00 | Besedilo in fotografiji: S. Mirtič

Cerkev sv. Nikolaja

Restavratorstvo Legan iz Žužemberka je obnovilo oltar.

Žužemberk - Nedavno so uspešno končali prvo fazo obnove najstarejše žužemberške cerkve, cerkve sv. Nikolaja na Bregu. Vaščani so ob izjemno aktivnem delu ključarjev Staneta Legana, Jožeta Hrovata in Davida Longarja skupaj z župnikom Francem Vidmarjem ter v sodelovanju z novomeško enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine dela začeli že leta 2019, ko so izvedli zračno kineto.

Nadaljnja obnova te majhne, a za kraj in občino dragocene cerkve je potekala pod budnim očesom konservatorke dr. Ane Krevelj in restavratorke mag. Tanje Mesojedec. »Po prvotni postavitvi prezbiterija z dvema okroglima oknoma iz 15. stoletja so v času postavitve zlatega baročnega oltarja iz leta 1673 zazidali vsa gotska okna, menzo za nov zlati oltar so postavili bližje vernikom, pri tem pa so odbili poslikani gotski obok ter prostor povišali,« je dejala Krevljeva in izpostavila zanimive fragmente srednjeveških poslikav in številne zanimivosti bogate zgodovine cerkve, odkrite ob prenovi, ki pa še zdaleč ni končana. Na znižani menzi je zasijal prenovljeni oltar, ki ga je restavriral Miha Legan iz Žužemberka. Pozlačen oltar iz leta 1673, na katerem so upodobljeni sv. Miklavž, Žalostna mati Božja (Pieta), sv. Jožef in sv. Dominik ter dva mala kipca, je prenovljen s prvotno poslikavo. Cerkev je dobila tudi nova okna, električno napeljavo in osvetlitev, nov strop v ladji, nov opečni tlak in del fasade.

Nad portalom cerkve je najpomembnejša edinstvena freska sv. Nikolaja, sedečega na ladji na viharnem morju, ki jo pripisujejo Janezu Ljubljanskemu. Na primerno obravnavo čakajo tudi poslikave v notranjosti. »Dela bomo nadaljevali pomladi, ko bodo ustrezne vremenske razmere,« je dejal ključar Stane Legan in dodal, da so skupaj z občani in obrtniki opravili veliko delo pri zaščiti kulturne dediščine. Pri tem je izpostavil izjemno podporo pristojne konservatorke s sodelavko, ki vseskozi bdita nad deli. »Upoštevamo vse predloge in vedno znova nas navdušita z novimi odkritji in spoznanji, ki so pomembni pri varovanju kulturne dediščine in tudi za nadaljevanje del,« je še povedal. Drugi del obnove terja strokovno obravnavo, znanstveno ovrednotenje in restavratorski pristop, kar presega zmožnosti načrtovane obnove, zato računajo tudi na pomoč občine in države.

‹ nazaj