dolenjska

Občine in država bližje rešitvi več let trajajočega spora

5.3.2021 | 18:30 | Besedilo in fotografije: R. N.

Župan Občine Mokronog - Trebelno Anton Maver (levo) in minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki se je danes mudil v Mokronogu. 

Mokronog - Minister za javno upravo Boštjan Koritnik se je danes mudil Mokronogu, kjer se je sestal z župani občin Mokronog – Trebelno, Mirna, Mirna Peč, Šentrupert, Trebnje, Žužemberk in Sevnica. Dogovorili so se o izvensodni poravnavi, povezani s projektom gradnje odprtega širokopasovnega omrežja. Država je namreč na podlagi izvedene revizije od občin terjalo vračilo nekaj manj kot dva milijona evrov.

Koritnik je po sestanku, ki se ga je udeležila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo Urška Ban, povedal, da so se danes dogovorili, da naj bi del terjane vsote poravnale občine, del pa država. »Ne bi še razkrival podrobnosti. Ko bo to potrjeno s strani vlade in tudi na občinskih svetih posameznih občin, takrat bo čas, da razkrijemo podrobnosti,« je pojasnil minister in dodal, da so predlagali rešitev, s katero bodo zadovoljni vsi in hkrati nobeden v popolnosti.

Po njegovi oceni so po današnjem sestanku bližje končni rešitvi tega več let trajajočega spora. »Bistvo je, da je konzorcij teh sedmih občin s projektom izgradnje širokopasovnega omrežja oz. sodelovanja pri tej izgradnji naredil zelo pomembno stvar, kar se je v tej epidemiji še bolj izkazalo. Tudi država ima za to posluh, zaveda se javnega interesa, ki je bil s tem projektom zasledovan,« je še poudaril Koritnik.

Anton Maver, župan Občine Mokronog – Trebelno, ki je bila vodilna občina omenjenega konzorcija, je vesel, da je omenjeni spor vendarle doživel epilog.

Spomnimo, da so se občine Mokronog - Trebelno, Šentrupert, Mirna, Trebnje, Žužemberk, Mirna Peč in Sevnica združile v projektu gradnje optičnega omrežja na belih lisah, kjer za to ni komercialnega interesa. Projekt je bil vreden dobrih 31 milijonov evrov, zgradili pa so skoraj tisoč kilometrov osnovnega omrežja. Ključna težava je nastala leta 2010, ko je tedanje ministrstvo za visoko šolstvo sredi razpisnega obdobja za gradnjo omrežja z zakonskimi spremembami bistveno povečalo obseg območij, ki so upravičena do sofinanciranja gradnje optičnega omrežja. »Pogoj razpisa je bil, da prijavitelj zajame vse bele lise, ki so bile zadnje objavljene na spletni strani. Mi smo že imeli izbranega izvajalca in smo po zakonu o javnih naročilih z njim sklenili aneks,« pojasnjuje direktorica občinske uprave Mojca Pekolj.

A evropski in državni revizorji so kasneje ugotovili postopkovne nepravilnosti, ker občine niso izvedle novega javnega naročila, temveč so se za povečan obseg del izpogajali z že izbranim izvajalcem. Tedanje šolsko ministrstvo je zahtevalo, da občine vrnejo denar, te pa so očitke o domnevnih nepravilnih postopkih zavračale in zatrjevale, da evropskih in državnih sredstev ne bodo vrnile, kajti po njihovem so projekt izvedli v skladu z veljavno slovensko zakonodajo, ki pa je bila očitno v nasprotju z evropskimi direktivami. Pekoljeva je še dodala, da so ves čas sledili navodilom ministrstva, ki je vse akte pregledalo in potrdilo. Spor se je nato presilil na sodišče.

»Danes smo dosegli dogovor, da se ta mora, če temu tako rečem, zaključi,« je še povedal Maver.

‹ nazaj