Za prevzem GG Novo mesto veliko zanimanje; kamnolom bo zlata jama

19.4.2021 | 16:30

Vlado Pavec (foto: I. V.)

V procesu prestrukturiranja je v okviru dejavnosti Gozdnega gospodarstva Novo mesto veliko večji poudarek dobila vrtnarska in hortikulturna dejavnost. (Foto: I. Vidmar)

Ilustrativna fotografija (ggnm.si)

Vlada je na zadnji seji sprejela strateški načrt poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) za obdobje 2020–2029 s temelji poslovne politike do leta 2024, ki nosi oznako poslovna skrivnost. Današnji Dnevnik navaja neuradne informacije, da naj bi v skladu s to strategijo v Sloveniji v naslednjih štirih letih dobili štiri centre za zbiranje in predelavo lesa, vanje naj bi državno podjetje vložilo okoli 15 milijonov evrov.

Čeprav je vlada leta 2019 sprejela izhodišča, v katerih je določila natančne lokacije lesnih centrov (območje Kočevja, Maribora, Slovenj Gradca in Postojne), kjer naj bi les iz državnih gozdov tudi predelovali, ne le zbirali, sprejeta strategija po Dnevnikovih informacijah opredeljuje zgolj regije, kjer naj bi bili ti centri - Notranjska, Koroška, Štajerska in Kočevska, lahko pa tudi drugje, če bi bilo to ekonomsko upravičeno.

Tudi v Novem mestu?

Torej bi lesni center lahko bil tudi na Dolenjskem. V Dnevniku so namreč že poročali, da želi novo vodstvo SiDG prevzeti Gozdno gospodarstvo (GG) Novo mesto. Toda, kot danes poroča časnik, prevzemne ponudbe še niso oddali, saj nadzorniki SiDG prej zahtevajo analizo ekonomske upravičenosti in pričakovanih sinergijskih učinkov.

Zanimanje za nakup skoraj 54-odstotnega lastniškega deleža GG Novo mesto naj bi bilo sicer veliko, mikavno pa je, tako Dnevnik, predvsem zaradi kamnoloma, ki ga ima v lasti in ki bo zaradi načrtovane gradnje južnega dela ceste tretje razvojne osi proti Beli krajini za novega lastnika zlata jama.

Gozdarji na prodaj, a ne za vsako ceno

Sicer smo tudi v prvi aprilski tiskani številki Dolenjskega lista poročali, da je interesentov za odkup 53,59-odstotnega lastniškega deleža Gozdnega gospodarstva Novo mesto več, ne le Slovenski državni gozdovi.

Pogajanja naj bi se končala še ta mesec, kar pa ne pomeni, da bo podjetje, ki po prestrukturiranju in konsolidaciji od lanske jeseni posluje pozitivno, prodano.

Ustanovitev SiDG hud udarec

Tako rekoč usoden mejnik je za gozdna gospodarstva pomenila ustanovitev državnega podjetja Slovenski državni gozdovi, SiDG, ki je leta 2016 v celoti prevzelo gospodarski del upravljanja slovenskih državnih gozdov od sečnje do prodaje in primarne predelave lesa ter izvajanja ostalih načrtovanih ukrepov v gozdovih. Gozdna gospodarstva, ki so desetletja vlagala tako v mehanizacijo in infrastrukturo kot tudi v kadre, pa so se čez noč postavila v vrsto skupaj s številnimi na novo nastalimi zasebnimi podjetji, s katerimi so na razpisih tekmovala za posel pod pogoji, v katerih niso bila konkurenčna, saj je bil edini kriterij pri izboru izvajalcev cena, ne pa reference, opremljenost in strokovnost. Taka rešitev je za gozdnogospodarska podjetja praktično pomenila propad.

Tudi Gozdno gospodarstvo Novo mesto je leta 2016 izgubilo koncesijo za delo v državnih gozdovih. Do tedaj zagotovljenega dela, za katero je bilo podjetje kadrovsko in tehnološko ustrezno opremljeno, praktično ni bilo več, prihodki so se občutno zmanjšali, čemur pa niso mogli slediti stroški. Nastale izgube v bilanci je podjetje pokrilo iz prenesenega dobička iz preteklih let, a tega je v treh letih poslovanja z izgubo kljub nekaterim ukrepom, s katerimi so poskušali škodo omiliti, začelo zmanjkovati.

Edina rešitev je bilo prestrukturiranje, za katero so se odločili v drugi polovici leta 2019 in zanj do konca leta izdelali program, ki gre danes proti koncu. »Gozdno gospodarstvo je gozdarsko podjetje in do tedaj je gozdarska dejavnost predstavljala približno tri četrtine vseh dejavnosti, preostali delež pa je pripadel žagi, vrtnarstvu in gradbeni dejavnosti. Danes je to razmerje obrnjeno. Prednost smo dali vrtnarstvu in hortikulturi ter žagi, ki danes ustvarijo približno 70 odst. prihodkov. Število gozdnih delavcev se je v tem času od nekdanjih 80 zmanjšalo na vsega 18, medtem ko smo letos v vrtnariji zaposlili tri nove delavce. V zadnjem trimesečju lanskega leta smo poslovali že pozitivno in ta trend se nadaljuje tudi letos,« predstavi rezultate prestrukturiranja direktor Vlado Pavec.

Če ne bo prodano, bo šlo naprej po začrtani poti

Jeseni se je oblikoval konzorcij lastnikov, ki imajo v lasti skupno 53,59 odst. delnic, da se že na začetku pritegne strateškega lastnika, saj z nakupom tega deleža novi lastnik že pridobi večinski delež v podjetju. »Če se bo zgodila prodaja tega paketa delnic, bo to pomenilo prevzem podjetja, v katerem bodo lahko preostali delničarji prodali svoje delnice pod istimi pogoji kot člani konzorcija, če bodo to želeli. Pogajanja s potencialnimi kupci in postopek prodaje bodo končani še aprila. Če prodaje ne bo, bo podjetje nadaljevalo poslovanje po zdaj začrtani poti, in poslovno leto bi lahko, če na poslovanje ne bi drastično vplivala epidemija, zaključili pozitivno,« postopek prodaje pojasni Pavec in doda, da bo, če bo prišlo Gozdno gospodarstvo Novo mesto v roke SiDG, zelo verjetno večji poudarek na gozdni proizvodnji.

I. V.; M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava