Jeste solato iz trgovine ali si jo pridelate sami oz. kupite pri kmetu?

11.6.2021 | 20:05

Roman Košale iz šmarješke občine se ukvarja z ekološkim čebelarstvom. Na eko prazniku je ponujal zanimivo  novost - eko med s cvičkom!

Marija Marinček

Robi Staniša ima ekološko kmetijo v Straži. Ponujal je ekološka jajca, na kmetiji pa se ukvarjajo tudi z ekološko rejo živali: krav cik, krškopoljskih prašičev....

Ekološka kmetija Kastelic z Malega Vrha pri Mirni Peči - oče Lojze je kmetijo že predal sinu Jaki.

Novo mesto - Na pomen zdrave in doma pridelane hrane je treba ljudi kar naprej opominjati.

Tako menijo tudi v Združenju za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki obsega 18 občin JV regije in Posavja, ki so danes popoldne že 16. leto zapored pripravilo eko praznik v novomeški Qlandiji.

Kot pravi predsednica regijskega združenja Marija Marinček, ekološka pridelovalka iz Dolenjih Selc pri Dobrniču, so veseli, da se lahko predstavijo ljudem, še zlasti zdaj v koronačasu. »To je prvi letošnji sejem in sploh prvi po koroni, zato ni bilo težko dobiti razstavljavcev. Veliko dogodkov je odpadlo, vsi si želimo druženja, naslednji tak eko sejem pa bo v Sevnici,« je povedala.

Ekološke kmetije: posebno, težko leto

Na eko prazniku je sodelovalo kar nekaj ekoloških kmetij, članic združenja: Kastelic iz Malega Vrha pri Mirni Peči, Kerin iz Straže pri Raki, Špehar iz Hrasta pri Vinici, Ekološko čebelarstvo Pavlin iz Semiča, Ekološka kmetija Staniša, Ekološko čebelarstvo Košale iz Šmarjeških Toplic, Eko semenarska hiša Amarant.

Na voljo je bila tako sezonska zelenjava, različne moke, kis, sok, konopljino in sončnično olje, kokoška jajca, med, medeni izdelki, zelišča, sadike zelenjave in še marsikaj ekološko pridelanega in predelanega.

Razstavljavci so povedali, da je za njimi težko leto, pa niti ne toliko zaradi epidemije koronavirusne bolezni kot zaradi vremenskih neprilik, od zelo hladne in deževne pomladi do toče in pozebe. A upajo, da se bo kaj še dalo rešiti.

»Narava in ekološko kmetovanje sta rešitev za podnebne spremembe, ki nam delajo vse več težav. Moramo začeti, čeprav gre počasi, a sicer nam slabo kaže,« meni Marinčkova.

Več o težavah ekološkega kmetovanja pri nas in kaj pravijo kmetje, si preberite v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava