kultura

Pomembna točka na pomembni poti

14.7.2021 | 17:00 | I. Vidmar

Matija Črešnar, Sanjin Mihelić in Petra Stipančić (foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Novo mesto je ena iz izmed pomembnejših, če ni celo najpomembnejša točka na Železnodobni poti po Podonavju, ki ji je Svet Evrope pred kratkim podelil certifikat Kulturna pot Sveta Evrope, kakršnega je do sedaj dobilo 45 s kulturno dediščino povezanih evropskih turističnih poti.

Združenje Železnodobna pot po Podonavju, ki so ga danes dopoldne ob prejetju certifikata Sveta Evrope predstavili v Dolenjskem muzeju, je asociacija, katere ustanovni člani so poleg Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije tudi Dolenjski muzej ter partnerji iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske, med članicami pa sta poleg ustanov in inštitucij iz omenjenih štirih držav tudi predstavniki Bolgarije in Nemčije, kot je na današnji predstavitvi povedal predsednik združenja Sanjin Mihelić, sicer ravnatelj zagrebškega arheološkega muzeja, pa je njihov cilj, da bi se jim pridružile članice iz vseh preostalih držav Podonavja.

Železna doba je zadnja od treh kovinskih dob in je na ozemlju sedanje Slovenije trajala od približno leta 1000 pr. n. št. do prvega stoletja našega štetja oziroma do rimske zasedbe naših krajev. Je doba velikega napredka človeške družbe, doba začetka razslojevanja družbe in doba inovacij.

Matija Črešnar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine je na predstavitvi poudaril, da so arheološke najdbe in arheološke krajine, od koder so najdbe, s svojimi zgodbami močan temelj za bogato turistično ponudbo. Večina najdb izvira iz konca 19. in začetka 20. stoletja, ko je bil odnos do domoznanstva drugačen, boljši, kot je danes, ko ljudje v tem, da so na njihovih zemljiščih arheološke najdbe, vidijo nekaj slabega in jih, če se le da, zatajijo, namesto da bi bili ponosni, da so v muzeju predmeti, ki so bili odkriti na njihovi zemlji. Meni, da je projekt Železnodobne poti Podonavja med drugim tudi prispevek k premiku v glavah ljudi, da bi bolj cenili ostanke preteklosti in se bolj zavedali vrednosti arheološke dediščine, ki nam pripoveduje o življenju naših prednikov.

Pri tem ne gre le za predmete, razstavljene v muzejih in shranjene na policah depojev, pač pa tudi za različne raziskave prazgodovinskega življenja, na primer načina prehranjevanja tedanjih prebivalcev. Na osnovi vedenja, kaj so imeli tedanji prebivalci naših krajev na razpolago, lahko gostinci turistu ponudijo jedilnik, sestavljen s tako imenovano železnodobno hrano, ki si jo po receptih, ki bi jih našli na spletnih straneh ali v publikacijah članic Združenja Železnodobne poti Podonavja, ljudje lahko pripravili tudi sami doma.

Arheologinja Dolenjskega muzeja Petra Stipančić je Novo mesto izpostavila kot eno najpomembnejših točk Železnodobne poti Podonavja ter opozorila na dejavnosti, kot so prireditve, med drugimi tudi Praznik situl, razstave in različni projekti, s katerimi spodbuja kulturni turizem in promovira mesto in njegovo širše območje, na katerem najdemo še eno pomembno točko železnodobne poti, arheološko pot Cvinger, ki je tudi del Železnodobne poti Podonavja.

‹ nazaj