Naši Bredi v slovo

18.7.2022 | 18:30

Breda Dušič Gornik (Foto: L. M.)

Novinarji leta in leta pišemo o zanimivih ljudeh in jih predstavljamo v Dolenjskem listu, sami pa običajno pridemo na vrsto za kak zapis o sebi šele ob upokojitvi.

Če bi bilo vse lepo in prav, bi o dolgoletni novinarki Dolenjskega lista Bredi Dušič Gornik iz Novega mesta, ki se je nedavno invalidsko upokojila, brali v rubriki Portret tedna. A to se ne bo zgodilo – te dni je po dolgi in hudi bolezni v 59. letu starosti žal odšla s tega sveta in zato se je bomo sodelavci spomnili v nekrologu.

Breda Dušič Gornik se je rodila 3. junija 1964 v delavsko kmečki družini v Trebežu v brežiški občini. Po osnovni šoli v Artičah se je odločila za brežiško gimnazijo. Kot vedoželjno in razmišljujoče dekle jo je študijska pot vodila na takratno ljubljansko Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Izbrala je študij novinarstva in postala univ. dipl. novinarka.

Preko tri desetletja, od leta 1989, je bila zaposlena na Dolenjskem listu. Bila je novinarka z dušo in srcem, kot rečemo – pokrivala je dogajanja v mnogih posavskih, dolenjskih in belokranjskih občinah, pri čemer se ni izogibala problemskih in kritičnih zadev, pisala je zgodbe o zanimivih ljudeh, še posebej pa so ji bile blizu zahtevne kmetijske in gospodarske teme, ki se jim je rada posvečala. Njeni komentarji so bili pronicljivi, ni vsiljevala svojega mnenja, ampak je bralcu dala misliti.

Kar nekaj let je bila Breda tudi urednica Dolenjskega lista in novinarjem je vedno stala ob strani s svojimi izkušnjami, nasveti, umirjenostjo. Vedno si lahko potrkal na njena vrata in predebatiral kake kritične stvari, znala je poslušati in svetovati.

Na vseh položajih, ki jih je zasedala v našem podjetju, je Breda izpričevala vestnost, pridnost, profesionalnost.

Bredo smo vsi, ki smo delali z njo in jo bolje poznali, cenili tudi po človeški plati. Bila je dobra sodelavka, mnogim prijateljica. Odlikovali so jo prijaznost, poštenost, dobrosrčnost, sočutnost. Kako rada nas je razveselila s sadjem iz njihovega vikenda v Brčicah, pa s kako zelenjavo, rožicami, začimbami in zelišči, ki jih je gojila na svojem vrtu. Bila je izvrstna gospodinja.

Rada je imela tudi umetnost in sploh vse lepo, od dobre knjige, glasbe, do filma. V mladih letih je vrsto let plesala v artiški folklorni skupini, rada in lepo je prepevala, pri srcu so ji bile zlasti slovenske ljudske pesmi.

Med vrednotami, ki jih je najbolj cenila, je bila gotovo na prvem mestu družina. Breda je rada opravljala novinarski poklic, ki je bil zanjo nedvomno pravi, saj ji je širil obzorja in jo razsvetljeval, a obenem ji je uspelo naporno in zahtevno službo usklajevati tudi z družinskim življenjem. Mož Milan ter otroka Miha in Nika so bili njeni sončki, rada je pripovedovala o njih, Bredina bolezen pa jih je še bolj povezala. Stali so ji ob strani in pomagali, to ji je veliko pomenilo.

Sodelavka Breda nam je v mnogočem lahko vzor, a omenimo predvsem njeno ljubezen do življenja. Znala je ceniti vsak lep dan, deževen ali s soncem obsijan, vsako cvetlico, oblak, vsako srečanje, klepet ob kavi, sprehod, izlet … In to še pred hudo boleznijo, kasneje seveda še bolj. Bila je prava borka za življenje, pogumno je premagovala težave, vesela je bila vsakega novega dne.

Sodelavci in prijatelji bomo Bredo, ki je mnogo prezgodaj odšla od nas, pogrešali, in ohranili v najlepšem spominu.

Naj žalost ob njeni smrti zamenja hvaležnost za vse dobro in lepo, ki nam je bilo dano ob njej.

Njeni družini izrekamo iskreno sožalje.

Draga Breda, počivaj v miru.

Lidija Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava