kočevsko-ribniško

Občine v številkah: najstarejši v Osilnici; najmanj žensk v Šentrupertu; največja kočevska

5.11.2022 | 16:00 | STA; M. K.

Povprečni prebivalec Slovenije je bil 1. januarja letos, ko je bilo v Sloveniji 2.107.180 prebivalcev, star 43,8 leta. Prebivalstvo je najstarejše v Občini Osilnica, v povprečju 53 let. Najnižjo povprečno starost imajo prebivalci Občine Komenda, dobrih 39 let. Najvišji delež žensk je v občini Murska Sobota, najnižji pa v Šentrupertu.

Med občinami, ki imajo v povprečju najstarejše prebivalstvo, sta še občini Kostel, kjer je bila povprečna starost 1. januarja letos 51,6 leta, in Hodoš z eno leto nižjo povprečno starostjo prebivalstva. V vseh ostalih občinah je povprečna starost občanov pod 50 let.

Manj kot 40 let pa so v povprečju stari prebivalci samo treh občin od skupno 212 slovenskih občin. Poleg Komende sta to še občini Benedikt in Gorenja vas - Poljane. V obeh je bila 1. januarja letos povprečna starost občanov 39,4 leta, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Z navedenimi podatki se v glavnem prekrivajo tudi podatki o deležu najmlajših prebivalcev v občini, to je tistih, ki so stari do 14. let. Delež teh prebivalcev je najnižji v Občini Osilnica, znaša 7,2 odstotka. Sledita občini Šalovci (8,7 odstotka) in Kostel (9). Najvišji pa je ta delež v Občini Gorenja vas - Poljane, kjer je do starosti 14 let dobra petina prebivalcev, natančneje 20,7 odstotka. Sledita občini Komenda (20,2) in Sodražica (19,3).

Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je najvišji v Občini Osilnica, znaša 35,8 odstotka, najnižji pa je v Občini Benedikt, kjer znaša 13,7 odstotka.

Statistični podatki s področja demografije kažejo tudi, da je najvišji delež žensk med občani v Mestni občini Murska Sobota. Tam je bilo 1. januarja letos 52 odstotkov žensk. Sledita ji občini Ljubljana in Poljčane z 51,4-odstotnim deležem žensk.

Najnižji delež žensk pa je bil na omenjeni datum v Občini Šentrupert, znašal je 41,3 odstotka. To je daleč najmanj med prebivalci slovenskih občin. Sledita Občina Zavrč s 44,6-odstotnim deležem žensk in Občina Žetale s 45,8-odstotnim deležem. Večinoma se sicer ta delež giblje od 48 do 50 odstotkov.

Največ avtomobilov imajo v Trzinu, najstarejše v Kanalu ob Soči

Največ avtomobilov na 1000 prebivalcev so imeli lani med slovenskimi občinami v Trzinu, kjer poleg tega vozijo v povprečju daleč najmlajše jeklene konjičke. Najstarejše avtomobile so imeli lani v občini Kanal ob Soči, v povprečju starejše od 13 let, kažejo podatki statističnega urada.

Trzin, druga najbolj razvita slovenska občina, je lani beležil 728 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Sledi mu skupina občin v zahodnem delu države: na drugem mestu je občina Brda s 702 avtomobiloma na 1000 prebivalcev, za njo pa občine Renče-Vogrsko (680), Komen (672), Šempeter-Vrtojba (657) in Miren-Kostanjevica.

Najmanj avtov na 1000 prebivalcev je bilo lani v Kranjski Gori, kjer so jih našteli 399 oziroma skoraj 330 manj kot v Trzinu. Sledijo občine Hodoš, kjer so našteli 439 avtomobilov na 1000 prebivalcev, Maribor (497), Jesenice (498), Črna na Koroškem (502), Odranci (504) in Trbovlje (513).

Na ravni celotne države je bilo lani na 1000 prebivalcev 564 osebnih vozil. Skupno je bilo sicer lani v Sloveniji 1,18 milijona avtomobilov, njihova povprečna starost je znašala 10,6 leta.

Najstarejše avte - povprečno stare 13,1 leta, so lani vozili v občini Kanal ob Soči, sledile so ji Luče (12,9 leta), Brda (12,7), Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko (obe 12,6) ter Nova Gorica (12,5).

V občini Trzin so bili avtomobili lani v povprečju stari 8,4 leta, kar je za celo leto manj od drugouvrščene kranjskogorske občine (9,4 leta). Jeklene konjičke, mlajše od desetih let, so vozili še v občinah Komenda (9,5), Ljubljana (9,6), Novo mesto in Vodice (obe 9,7) ter Grosuplje, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Preddvor, Ravne na Koroškem, Turnišče in Žirovnica (vse 9,9).

Po podatkih Sursa je bilo sicer lani največ avtomobilov v Ljubljani, skupaj 155.210. V Kopru so jih imeli 31.464, v Kranju 31.076, Celju 26.546, Novem mestu 21.895, Domžalah 20.658 v Novi Gorici 20.228, v Kamniku pa 16.572. Najmanj avtomobilov, skupaj 159, so našteli v Hodošu, manj kot 200 pa so jih imeli le še v občini Osilnica, in sicer 185.

Najvišja vključenost otrok v vrtce v občini Mirna, najnižja v Hodošu

Ena od izvirnih nalog občin je zagotavljanje javne mreže vrtcev, ki jo sestavljajo javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo. Pri tem se od občine do občine razlikuje vključenost otrok, starih od enega do petega leta, v vrtce. Leta 20121 so imeli najvišjo, 111-odstotno vključenost v vrtce v občini Mirna, najnižjo, le 47-odstotno, pa v občini Hodoš.

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs), ki se nanašajo na občino stalnega prebivališča in starost od enega do petih let, je bilo v lanskem šolskem letu v Sloveniji v vrtce vključenih 81,3 odstotka otrok. Nad državnim povprečjem je bilo 115 občin, pod njim pa 97.

Najvišji delež po vključenosti otrok ima občina Mirna, ki ima statistično kar 111-odstotno vključenost otrok v vrtce. Kako je to mogoče, pojasnjuje župan Dušan Skerbiš. "V naši občini so v vrtec vključeni vsi otroci, hkrati pa v naše vrtce hodi tudi kar nekaj otrok iz drugih občin," je povedal.

Kot pravi župan, otroke iz drugih občin sprejemajo, ker imajo trenutno v vrtcih še dovolj prostora. Gre predvsem za otroke staršev, ki imajo službo na Mirni ali živijo blizu. Trenutno imajo sicer v občini devet oddelkov vrtca, še deset jih načrtujejo, saj pričakujejo priselitev od 400 do 600 ljudi v stanovanja, ki jih gradijo.

Najnižjo vključenost otrok v vrtce ima občina Hodoš, le 47-odstotno. Župan Hodoša Ludvik Orban tako nizek delež pripisuje temu, da je v veliko družinah doma vsaj eden od staršev, zato se odločijo, da bodo imeli otroke doma oziroma jih v vrtec vključijo pozno.

Vrtci v občini po besedah župana niso v celoti zasedeni, tako da lahko mesto v njih dobi vsak otrok, če starši to želijo.

Največja občina po površini 80-krat večja od najmanjše

Po površini je največja slovenska občina Kočevje. Meri 556 kvadratnih kilometrov ali skoraj 80-krat več kot najmanjša Občina Odranci, ki ima manj kot sedem kvadratnih kilometrov. Kljub velikosti oziroma majhnosti občini Kočevje in Odranci nista med tremi najmanj oziroma najgosteje naseljenimi v državi, sta pa v širšem vrhu po tem kazalcu.

Medtem ko je vzhod Slovenije razdrobljen na majhne občine, je na zahodu ravno obratno. Kočevju po površini sledijo tri zahodne občine - Ilirska Bistrica, ki se razteza na 480 kvadratnih kilometrih, Tolmin (382 km2) in Bovec (368 km2). Na petem mestu je Črnomelj (340 km2).

Na drugi strani lestvice Odrancem kot druga najmanjša slovenska občina sledi Ankaran z osmimi kvadratnimi kilometri površine, za njo pa se uvrščajo Trzin (9 km2), Razkrižje (10 km2) in Log-Dragomer (11 km2).

Velike občine imajo zaradi običajno velike razdrobljenosti naselij težave predvsem z gradnjo in vzdrževanjem komunalne in cestne infrastrukture, je povedala podžupanja tolminske občine Maša Klavora.

"Občina Tolmin ima več 70 naselij, 23 krajevnih skupnosti, 400 kilometrov občinskih cest. Skrbeti za vse to vzdrževanje je zahtevno, tako z vidika financ kot tudi trajnostnega in dolgoročnega upravljanja, saj je s tem povezana tudi npr. organiziranost šolskega sistema, zdravstvenih storitev ter kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, ki si jih želijo tudi ljudje na podeželju," je dodala.

Prednost velikih občin pa vidi v tem, da imajo veliko različnih priložnosti za razvoj. Tudi v času covidne epidemije, ko je bilo življenje v času najstrožjih omejitev gibanja utesnjeno znotraj občinskih meja, se je velikost izkazala kot prednost, je dejala Klavora.

Prekmurska občina Odranci zajema le 6,9 kvadratnega kilometra veliko območje, na katerem je 1. januarja živelo 1595 prebivalcev. "Prednost najmanjše občine je v tem, da je najboljša," je v šali povedal župan Odrancev Ivan Markoja. Po njegovem mnenju je vse odvisno od razvitosti občine, pa tudi od tega, ali so v občini delovna mesta. V Odrancih imajo 1600 prebivalcev in 1300 delovnih mest, se je pohvalil.

Povprečna gostota naseljenosti v Sloveniji so 104 prebivalci na kvadratni kilometer. Največ življenjskega prostora imajo v Občini Solčava, kjer na kvadratnem kilometru živi le pet prebivalcev, sledita ji občini Osilnica in Bovec z devetimi prebivalci na kvadratni kilometer.

Precej redko poseljena je tudi največja občina Kočevje, kjer na kvadratnem kilometru živi 28 prebivalcev in je po gostoti poseljenosti na 192. mestu med 212 slovenskimi občinami; tudi v drugi največji občini Ilirska Bistrica živi 28 prebivalcev na kvadratni kilometer. V najmanjši občini, Odrancih, je na kvadratnem kilometru 230 prebivalcev, s tem se uvršča na 21. mesto. Druga najmanjša občina Ankaran pa je s 408 prebivalci na kvadratni kilometer deseta po poseljenosti.

Najgostejša je poseljenost v velikih mestnih občinah. Največ prebivalcev tako na kvadratni kilometer živi v Mestni občini Ljubljana, in sicer 1066, sledi pa ji Mestna občina Maribor, kjer na kvadratnem kilometru živi 766 prebivalcev. Tretja je Izola s 564 prebivalci na kvadratni kilometer, sledita Miklavž na Dravskem polju (564) in Mestna občina Celje (513).

Največ študentov v občinah Dobrova - Polhov Gradec in Vodice

Največ študentov na tisoč prebivalcev je po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih v občinah Dobrova - Polhov Gradec in Vodice. Sledijo občine Log - Dragomer, Naklo in Trzin, na repu po tem deležu pa sta občini Hodoš in Kuzma. Po številu diplomantov na tisoč prebivalcev pa so v vrhu druge občine.

V občinah Dobrova - Polhov Gradec in Vodice imajo 49 študentov na tisoč prebivalcev, v naslednjih treh pa enega manj. Sledijo jim občine Straža (47), Preddvor in Železniki (obe 46), kažejo podatki državnega statističnega urada.

Slovensko povprečje je 39 študentov na tisoč prebivalcev, kar je število, ki ga imajo občine Kanal, Logatec in Polzela.

Najmanj študentov je v Občini Hodoš, kjer je v povprečju osem študentov na tisoč prebivalcev. Še enkrat toliko jih ima Kuzma na predzadnjem mestu, pred njo pa sta z 20 študenti na tisoč prebivalcev Kranjska Gora in Apače.

Največje univerzitetno mesto Ljubljana ima 36 študentov na tisoč prebivalcev, Maribor pa 29.

Podatki o študijski uspešnosti kažejo drugačno sliko. Največ, 12 diplomantov na tisoč prebivalcev je v občinah Mislinja in Veržej. Sledijo Dobrova - Polhov Gradec, Dolenjske Toplice, Gorišnica, Ljubno, Makole, Mirna Peč, Naklo, Šempeter - Vrtojba, Šenčur in Vipava z 11 diplomanti na tisoč prebivalcev, medtem ko je povprečje v Sloveniji osem diplomantov na tisoč prebivalcev.

V Občini Hodoš po podatkih, ki se nanašajo na šolsko leto 2009/2010, niso imeli nobenega diplomanta, v občinah Velika Polana, Juršinci in Kobilje pa so imeli po dva diplomanta na tisoč prebivalcev.

‹ nazaj