FOTO: Lunohodci že dvestotič v Nebesa

7.2.2023 | 19:10

Pohodnike je na vrhu pozdravila polna luna.

Pot v Nebesa se začne pred cerkvijo sv. Ruperta.

Z leve: pobudnik poti Viktor Uhan, sedanji podpredsednik in bivši dolgoletni predsednik šentrupertskega planinskega društva Bojan Brezovar, in aktualni vodnik pohoda v Nebesa Peter Slapšak.

V Nebesih je bilo živahno.

Šentrupert - Šentrupertsko planinsko društvo Polet že šestnajst let pripravlja Lunohod oz. pohod ob polni luni naravnost v Nebesa, v zaselek, od koder je čudovit pogled na šentrupertsko dolino in naprej do Mirne, Mokronoga in še dlje – celo do Krima, Snežnika, Gorjancev in Kočevskega roga. Po najkrajši poti so se iz trga pred gotsko lepotico, cerkvijo sv. Ruperta, ob nedeljski polni luni odpravili že dvestotič, zbralo se je okoli 120 luhonodcev, lunekov, lunarjev, mesečnikov …, kot imenujejo udeležence pohodov ob polni luni.

Tovrstnih pohodov je po Sloveniji kar nekaj, v Šentrupertu pa so z njim začeli ob ustanovitvi občine, saj so želeli pripraviti nekaj, kar bi vse spominjalo na ta dogodek. Pobudo zanj je dal Viktor Uhan, njihov mednarodni gorski vodnik in gorki reševalec, ki ga je zasnoval skupaj z Jožetom Bučarjem, vodnikom PD Polet in Planinske zveze Slovenije. Prvi je bil 3. januarja leta 2007.

Kot je povedal Bojan Brezovar, nekdanji dolgoletni predsednik in sedaj predsednik planinskega društva, je pohodnikov, ki je redno udeležujejo lunohodov, veliko, a vseh 200 pa ni prehodil nihče. Udeležba seveda niha, odvisna je tudi od vremena. A slabih sedem kilometrov dolga pot (gor in dol) ni zahtevna, pridejo vse generacije, v društvu ocenjujejo, da se njihova starost giblje med pet in 80 let. Pohod pa pripravljajo v vsakem vremenu.

Prvi petdeset lunohodov je vodil njegov pobudnik Uhan, do številke 150 tudi že omenjeni Bučar, od takrat dalje pa Peter Slapšak, markacist in gorski stražar, ki je tudi med tistimi, ki je pot prehodil največkrat.

Dvestoti lunohod so v Nebesih praznovali s kratkim kulturnim programom in pogostitvijo, predvsem pa v prijetni družbi vseh udeležencev pohoda, navdihnjenim z mehkim sijem lune. Tam so zbrani tudi izvedeli, da ima polna luna skozi leto še svoje posebno ime, kot so jih določili ameriški staroselci in so se ohranila vse do danes, preko evropskih kolonizatorjev pa so se razširila tudi drugod po svetu. Tako je januarska volčja luna, februarska snežna luna, marca deževnikova luna, aprila rožnata luna, maja cvetna luna, junija jagodna luna, julija jelenova luna, avgustu jesetrova luna, septembra žetvena luna, oktobra lovska luna, novembra bobrova luna in decembra hladna luna.

Več v četrkovi tiskani izdaji Dolenjskega lista.

Besedilo in fotografije: M. Ž.