dolenjska

FOTO: S pušelšankom obujali stare običaje

21.5.2023 | 19:00 | Besedilo in fotografije: R. N.

Ajdovo moko sta z več kot sto let starim ročnim mlinom zmlela Stanko Okorn in Slavko Breznikar.

Ajdovo moko sta z več kot sto let starim ročnim mlinom zmlela Stanko Okorn in Slavko Breznikar.

Mojstra Franc Medved in Franc Zupan sta pokazala, kako so včasih klepali koso.

Mojstra Franc Medved in Franc Zupan sta pokazala, kako so včasih klepali koso.

Predsednik Etno družabnega društva Draga pri Šentrupertu Robert Jereb

Predsednik Etno družabnega društva Draga pri Šentrupertu Robert Jereb

Jože Možina se še dobro spominja pušelšankov iz mladosti.

Jože Možina se še dobro spominja pušelšankov iz mladosti.

Folklorna skupina Večerna zarja iz Velikega Gabra

Folklorna skupina Večerna zarja iz Velikega Gabra

Draga pri Šentrupertu - Da stari običaji, šege in navade ne bi šle v pozabo, se trudijo v Etno družabnem društvu Draga pri Šentrupertu. Včeraj so že enajstič pripravili etnološko prireditev Pušelšank, s katero so obiskovalce popeljali v preteklost, obenem pa predstavili tudi stara, skoraj že pozabljena kmečka opravila.

Pušelšanki so bili v preteklosti razširjeni po vaseh v okolici Šentruperta. V Dragi so bili navadno pri Okornovih, tam so bili največkrat in najbolj imenitni, bili so tudi pri Medvedovih in Hribarjevih, na Ravniku pri Maroltovih (po domače pri Kamnarju) in tudi v Kamnju pri Čehovih. Pušelšank pomeni točiti vino pod vejo oziroma šank pod vejo, na Primorskem poznan kot osmica. Pripravili so ga, da so spraznili sode in se pripravili na novo letino, kmetje pa so s prodajo vina tudi zaslužili.

Vino je bilo cenejše kot v gostilni. »Če je bil denimo v gostilni liter vina deset takratnih denarnih enot, je bil na pušelšanku šest, zato so pušelšanku v Dragi rekli tudi na 'pu za šenk', na pol zastonj,« je dejal predsednik Etno družabnega društva Draga Robert Jereb.

Pušelšanki so se obdržali do 60. leta prejšnjega stoletja, kajti pozneje je oblast prosto prodajo vina prepovedala oz. je bilo treba prijaviti in plačati davke. Prireditev je draško društvo v sodelovanju z etnologinjo Mojco Ramovš znova obudilo leta 2011. »Trudimo se, da pušelšank predstavimo tako, kot je včasih potekal. Obiskovalcem ne postrežemo čevapčiče, temveč krompir v oblicah, ponudimo tudi kruh, pa kakšno suho klobaso ali suha rebra ter štručke s pregreto smetano,« pove Jereb.

Nanj se je včasih vabilo ustno, pogosto so ljudje za pušelšank izvedeli v nedeljo po nedeljski maši, ko so na trgu v Šentrupertu prisluhnili razglasom. Pušelšank se vrši … S temi besedami so v preteklosti namreč razglasili, kje in kdaj ga bo gospodar organiziral. Danes na prireditev vabijo drugače, kdaj bo potekal, oznani tudi šentrupertski župnik po maši.

Pušelšanki so potekali predvsem zvečer ob vikendih, pa tudi med tednom po kakšnem večjem kmečkem opravilu. Vaških zabav, kot jim pravi, se še zelo dobro spominja Jože Možina. »Zabave druge ni bilo, zato smo mladi z veseljem hodili na pušelšanke. Igrala je harmonika, veliko se je pelo in plesalo. Zahajali smo predvsem tam, kjer so bila dekleta. Zaradi deklet so si fantje pogosto skočili v lase, svoje je naredil tudi alkohol. Skoraj ni minil pušelšank brez pretepa,« je povedal.

Kako so včasih klepali koso

Etno družabno društvo Draga pri Šentrupertu je poleg tega običaja obenem prikazalo tudi, kako so včasih klepali kose in srpe. Po košnji trave je bilo namreč treba stanjšati rezilo, da je bilo zopet ostro, in poravnati krivine, ki so se pojavile med delom. »Ko so se fantje odpravili kosit, je bil nekdo, ki je samo klepal kose. Moral je biti natančen, da kose ni skrivil. To je bilo zahtevno in odgovorno delo,« je povedal Franc Zupan, ki je skupaj s Francem Medvedom pokazal, kako se pravilno sklepa koso.

Kosci so bili po delu lačni, pogosto so bili na krožniku ajdovi žganci zabeljeni z ocvirki. Tudi na sobotni prireditvi so jih pripravili, ajdovo moko pa so zmleli z več kot sto let starim ročnim mlinom. Obenem so še prikazali, kako so včasih pražili ječmen, ga zmleli v ročnih mlinčkih in nato skuhali ječmenovo kavo. »Včasih ni bilo kave, imeli pa so ječmen za krmo živine. Iz njega so kuhali ječmenova kavo, ki je brez kofeina. Rekli so ji bela kava, saj so jo navadno pili z mlekom. Poleti so jo pri delu na njivah in travnikih pili ohlajeno, rekli so ji kufela, otroci pa so pili ohlajen lipov čas, ki pa somu rekli uscanela,« je za naš časopis, ko je pražil ječmen, dejal Stanko Okorn.

Pestro dogajanje so s pesmijo popestrili člani mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šentrupert, s plesom pa folklorna skupina Večerna zarja iz Velikega Gabra.

‹ nazaj

Galerija (20)

IMG_1621
IMG_1622
IMG_1623
IMG_1626
IMG_1628
IMG_1632
IMG_1634
IMG_1637
IMG_1640
IMG_1642
IMG_1645
IMG_1647
IMG_1654
IMG_1661
IMG_1663
IMG_1671
IMG_1675
IMG_1676
IMG_1681
IMG_1701

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava