dolenjska

18. Ekološki praznik: Kmetje imajo dovolj odgovorov države: Bomo proučili, bomo proučili ...

10.6.2023 | 10:40 | Besedilo in foto: L. Markelj

Ekološki kmetje na včerajšnjem 18. eko prazniku v novomeški Qlandiji. Marija Marinček je prva na levi.

Zdravko Kerin z Rake je ponujal slastne jagode, pa rdečo peso in veliko cvetačo.

Kmetja Perme iz Šmarjete že 18 let prideluje eko orehe, imajo več kot tristo dreves!

Kmetija Špehar s Hrasta pri Vinici in Marija Marinček (na desni)

Novo mesto - Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji ni najboljše – ekološki kmetje še vedno predstavljajo le 5,4 odstotka vseh kmetov, delež ekoloških kmetij pa je zdaj 11-odstoten, čeprav je cilj Slovenije do leta 2027 doseči 18 odstotkov.

To bo s takim tempom težko, je dejala Marija Marinček, predsednica Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajini na včerajšnjem 18. eko prazniku v Qlandiji, na katerem je sodelovalo sedem kmetij, članic združenja.

Poleg predsednice, ki je ekološka pridelovalka iz Dolenjih Selc pri Dobrniču, so se predstavili: kmetija Špehar s Hrasta pri Vinici s ponudbo več vrst moke in olj iz sončnic in konoplje; kmetija Perme iz Šmarjete z orehi in sibirskimi borovnicami, Ekološko čebelarstvo Pavlin iz Semiča z medom, kmetija Kerin iz Straže pri Raki z zelenjavo in jagodami, ter Milena Trefalt iz Ljubljane s ponudbo vegetarijanske in vege hrane. Ponudba je bila torej zelo pestra, od zelenjave, do žit, mok, orehov, medenih izdelkov … , obiskovalci so imeli kaj poskusiti in nabaviti.

»Namen eko praznika je v prvi vrsti promocija ekološke hrane in ozaveščanje potrošnikov ter sploh vseh, ki jih tovrstno kmetovanje zanima - da vidijo, kaj vse se da na eko način pridelati. Ljudi je treba spodbujati v to smer in v naši regiji se premalo govori o ekološkem načinu kmetovanja, ki rešuje probleme sodobnega časa, od obremenjevanja okolja z odpadki, strupi, umetnimi gnojili, do zagotovitve bolj zdrave, doma pridelane hrane,» pove Marinčkova.

Jasno je, da naša regija malo zaostaja za ostalimi slovenskimi, sicer pa je ekoloških kmetov največ v Posavju in Beli krajini, na Dolenjskem pa manj, kar čudi sploh glede na naravne danosti.

Več o težavah ekološkega kmetovanja pri nas pa v tiskani izdaji Dolenjskega lista prihodnji teden.

‹ nazaj