dolenjska

FOTO: Nataša Pirc Musar na Javorovici: "Da se vojno gorje nikoli več ne ponovi"

16.3.2024 | 19:50 | Besedilo in foto: L. Markelj

Dr. Nataša Pirc Musar je bila slavnostna govornica.

Zbrani gostje na spominski slovesnosti na Javorovici

Javorovica - Danes je pri spominskem hramu na Javorovici potekala tradicionalna komemoracija in spominska slovesnost, na kateri so se poklonili 113 padlim borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki so padli za svobodo pred 80. leti.

Slavnostna govornica na jubilejnem dogodku je bila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, med številnimi obiskovalci pa so bili tudi: podpredsednica DZ RS Nataša Sukič, evropski poslanec Matjaž Nemec, predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije s predsednikom Marijanom Križmanom, člani policijsko veteranskega združenja Sever Dolenjske in Bele krajine, člani prvega dolenjskega spominskega partizanskega bataljona, člani Združenja slovenskih častnikov, predstavniki ostalih veteranskih organizacij, lokalne skupnosti in župan Občine Šentjernej Jože Simonič ter drugi.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je na prizorišče prišla ob pribočniku, polkovniku Mihi Rijavcu.

113 padlih partizanov na Javorovici - zato ta številka na cvetličnem aranžmaju.

Cvetje v spominskem hramu na Javorovici

Srečanja so bila prisrčna.

Nastopil je MePZ Ajda Orehovica.

Matjaž Zagorc je pozdravil podpredsednico DZ RS Natašo Sukič.

Boris Hren

Na Javorovico so prišli tudi evropski poslanec Matjaž Nemec, pa Marijan Križman, idr.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je v spomin na padle partizane v spominski hram položila venec, v slavnostnem govoru pa je obžalovala tragičen zgodovinski dogodek, ko je na Javorovici zaradi nemških in domobranskih enot ugasnilo 113 mladih življenj, ki bi v drugačnih časih lahko počeli marsikaj.

»Borci IV. Cankarjevega bataljona so umrli, ker so si želeli svobode zase in za druge, ker so želeli bivati na svoji zemlji in pregnati okupatorja, ker so želeli govoriti slovenski jezik in brati slovenske knjige. Nam, ki lahko uživamo sadove tega boja in upora, mora biti mesto njihovega trpljenja in zadnjega počitka večni opomin o nesprejemljivosti vojnih grozot in nacističnega nasilja« je dejala Pirc Musar.

Zakaj je predsednica zaskrbljena?

Zaskrbljena je, ker sta globalna solidarnost in človečnost še vedno na preizkušnji. Kljub naukom iz zgodovine in grozljivim pričevanjem iz Ukrajine in Gaze se še vedno ukvarjamo z različnimi interpretacijami humanitarnosti, civilizacijskih norm, pogojev za prekinitev spopadov in zagotovitev pomoči ranljivim.

»Mednarodno pravo in človekove pravice prevečkrat postajajo figure na šahovnici interesov velikih sil. Tega res ne smemo dopustiti,« je poudarila in dodala, da je treba odločno zaustaviti poskuse spodkopavanja multilateralizma ter opozarjati na zdrse pri nespoštovanju sočloveka ali človekovih pravic in svoboščin. Sicer lahko v Evropi in po svetu zmagujejo skrajne politike.

Dostojno pokopati tudi žrtve povojnih pobojev

Predsednica republike je slavnostni govor zaključila s pozivom k spoštovanju in ohranjanju kulture spominjanja, še posebej med mladimi. Meni, da je izredno pomembno ohranjati pomen narodnoosvobodilnega boja ter spomin na gorje fašizma in nacizma, soočiti pa se moramo tudi s temnimi poglavji svoje zgodovine.

»Ne smemo pozabiti na žrtve naših prednikov in na okrutna dejanja fašizma in nacizma ter na kršitve človekovih pravic in zločine. Sposobni moramo biti sodelovati, odpuščati in poskrbeti, da se vojno gorje nikoli več ne ponovi. Dostojno pokopati tudi žrtve povojnih pobojev in ob tem seveda ne dopustiti spreminjanja zgodovinskih dejstev,« je dejala. Ob tem se je zahvalila lokalnim skupnostim in veteranskim organizacijam širom Slovenije, da tako skrbno pripravljajo slovesnosti, urejajo obeležja in pripovedujejo mladim o dogodkih iz naše preteklosti.

Spomin na padle naj ne zbledi

Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Šentjernej Matjaž Zagorc je obudil dogajanje na »zverinsko pobijanje pod Špilerjevo špico, v katerem je obležalo 113 partizanov in 4. bataljona Cankarjeve brigade ni bilo več. Tu obeležujemo največjo izgubo partizanskih enot naenkrat na Slovenskem.« Zagorc je pozval k ustavitvi vojn in vzpostavitvi miru na vseh koncih sveta ter dejal, naj spomin ne padle za svobodo nikoli ne zbledi.

Zbrane je nagovoril tudi Boris Hren, predsednik Skupnosti borcev brigade Ivana Cankarja, ki je obudil dogodke pred 80. leti na Javorovici in poudaril, da je predstavlja najtemnejši madež v zgodovini NOB na Slovenskem, ker je krivec za poboj roka domačega izdajalca. Današnjo Javorovico vidi kot slovenski spomenik miru, kot so npr. Dražgoše, Osankarica itd., za kar so pred leti podali pobudo oz. zahtevo, a odgovora še ni.

Ob Hrenu je nastopila pesnica iz Semiča Jožica Kapele, ki je eno svojih pesmi namenila tudi Cankarjevi brigadi.

Delati za mir

Zbrane je nagovoril tudi šentjernejski župan Jože Simončič, ki je poudaril, da nihče nima pravice, da se dvigne nad sočloveka in mu vzame življenje. »Nobena ideja in noben cilj nista tako velika, kot je sveto in dragoceno človeško življenje.« Meni, da se je tragičnih dogodkov treba spominjati, da ne pozabimo njihovih sporočil. »Vrednote miru, svobode in enakosti niso samoumevne, treba jih je graditi, in če je potrebno, tudi braniti. Mir se gradi predvsem v mirnem času, z delom za socialno pravičnost in enakopravnost. Naša naloga je, da delamo za mir, spoštovanje in pravično družbo,« je zaključil.

Predsednica si je ogledala spominsko tablo na Javorovici.

Na dogodku so odkrili informativno tablo.

Slovesnost, na kateri ni manjkala gardna enota Slovenske vojske, je obogatil kvintet trobil Orkestra Slovenske policije, petje MePZ Ajda Orehovica ter nastopi šentjernejskih osnovnošolcev.

Za predsednico države so še številne delegacije v spominski hram položile cvetje v spomin 113 padlim partizanom.

‹ nazaj