novice

Komentar: Obdobje negotovosti

21.4.2024 | 20:00 | M. L.

Po streljanju na osnovni šoli na Finskem se je pojavila spletna grožnja o streljanju na eni od šol v Sloveniji, ki naj bi se zgodilo 10. aprila. Objava je po nekaj minutah izginila, a je že v tistem kratkem času, ko je bila na ogled in v branje, povzročila veliko strahu in sprožila, kar se kaže zdaj, vrsto vprašanj, zaradi katerih primer dobiva vse večje razsežnosti.

Ta spletna objava bi, kot je v začetku tedna ocenila policija, lahko v luči trenutnega dogajanja v Evropi pomenila tudi morebiten varnostni dogodek v Sloveniji. Policija je, kot je navedla, po prejemu obvestila o spletni objavi začela zbirati informacije, ki bi potrdile morebiten obstoj kaznivega dejanja v omenjenem spletnem zapisu. V Sloveniji sta zavladala precejšen strah in negotovost pred 10. aprilom: ali bo strelec udaril in kje? Streljanja potem ni bilo.

Zdaj, nekaj dni po napovedanem črnem datumu, spletna grožnja, policijska opozorila in preventivno ravnanje šol in staršev dobivajo nekako sarkastično oznako suha vaja osnovnih šol. Ni pa vse omenjeno dobilo epiloga. Prav nasprotno. Nastajajo debate o tem, ali je Policija ravnala prav, ko je svoje postaje pozvala, da stopijo v stik z osnovnimi šolami na svojih območjih. »Po prejemu več vprašanj o tem smo obvestili tudi medije in širšo javnost, v stiku smo tudi s pristojnim ministrstvom. /…/ Staršem svetujemo, da v prihodnjih dneh predvsem ostanejo mirni in nadaljujejo običajno dnevno rutino, pri tem pa poudarjamo, da je pomembno, da svoje otroke opazujejo, se z njimi pogovarjajo, jim svetujejo itd., saj so oni prvi, ki lahko zaznajo spremembe v otrokovem obnašanju ali pa jim bo otrok zaupal svoje stiske, težave, posebnosti in opažanja v šoli ali prostem času,« je 9. aprila v svoje sporočilo zapisala Policija. S tem je v Sloveniji nekako sprožila alarm. Toda državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in državno varnost Vojko Volk dopušča možnost, da je bila spletna grožnja podtaknjena informacija, s katero naj bi vnesli strah med prebivalce Slovenije. Je policija vedela premalo in je zato začela ukrepati zoper pričakovani incident, kot da se bo res zgodil? Kdaj je kdo v državi zaslutil ali se celo prepričal, da je spletna grožnja podtaknjena? Če je kdo v državni sestavi to izvedel, zakaj ni o tem obvestil policije, mogoče zato, da bi jo pozneje kritiziral zaradi napačnega ravnanja, nepotrebnega alarmiranja in ustvarjanja panike? Če bi se to izkazalo za resničnost, bi to pomenilo, da posamezni podsistemi v državi vodijo v odkriti in tajni bitki za prevlado interesov vsak svojo politiko o isti temi.

Simbolna slika (Foto: arhiv; M. Vavpotič)

Kakor koli, spletne grožnje, kot je bila omenjena, za državo, kadar išče njihov izvor, ob vsej sodobni tehnologiji ne morejo nikakor biti pretežka uganka. Ustvarimo hipotetično situacijo: analitiki slovenske protiobveščevalne službe zaznajo spletno grožnjo in hitro odkrijejo kibernetskega napadalca in to, ali obstaja stvaren razlog za alarm. O svojem dognanju ne obvestijo policije, ker ta ne pošlje zahteve zanj. Hkrati policija, ki raziskuje po svoji liniji, ne more ukrepati zoper pisca spletne grožnje, nima zadostnih podatkov, ki pa jih nekdo v državni sestavi ima, a jih varuje zase kot politični kapital.

Za omenjenim domnevno podtaknjenim lažnim alarmom nekateri vidijo delovanje ruskih vohunov. (Trenutno so, pa jih niti malo ne zagovarjamo, dežurni krivci v Sloveniji Rusi. Slovenci so med drugimi dežurni krivci v Rusiji; pač recipročnost v mednarodnih odnosih.) Če je početje »Rusov« predmet zanimanja slovenske protiobveščevalne službe, kaj bi lahko odkrila državna obveščevalna služba v zvezi z »notranjim sovražnikom«, ki s ciljem vnašanja negotovosti in delitve tudi zmore pisati spletne grožnje in ustvarjati negotovost?

Javno bodo še naprej govorili o tem, kdo je v primeru 10. april ravnal ustrezno, kdo je pretiraval, kdo je »zamočil«. V zakulisju pa bodo potekala medsebojna obračunavanja; da potekajo, nas prepričujejo redne občasne čistke na izpostavljenih državnih funkcijah, za katere iščejo nove in nove podlage.

Ob vsem tem moti in tudi kar skrbi negotovost, v katero ljudi potiskajo lažni alarmi. Po 11. septembru v New Yorku je bila ves čas nad vsemi grožnja ponovitve. Kadar je ljudi strah, se jim njihovi vladarji zlahka ponudijo za rešitelje, čeprav to njihovo reševanje zaudarja po diktaturi.

‹ nazaj