dolenjska

Prenova Glavnega trga: Kaj so arheologi že našli in kako naprej

22.5.2017 | 15:45 | M. Martinovič

Aleš Tiran, Uroš Bavec, dr. Robert Peskar in Tomaž Golob. (Foto: M. M.)

Predhodne arheološke raziskave oz. marčevsko sondiranje.

Uroš Bavec: Največji delež izkopavanj bo na zgornjem delu Glavnega trga.

Primer iz Kranja

Novo mesto - Predstavniki novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so na današnji novinarski konferenci z besedo in sliko osvetlili rezultate predhodnih arheoloških raziskav na Glavnem trgu, Pugljevi ulici in v spodnjem delu Rozmanove ulice, ter predstavili obseg nadaljnjih arheoloških aktivnosti, ki se bodo izvajala v sklopu bližajoče se celovite prenove mestnega jedra.

V Dolenjskem listu smo o tem sicer že poročali v intervjuju z mestnim arheologom Urošem Bavcem z ZVKDS, danes pa so dodali, da bodo poleti ali zgodaj jeseni sledila večmesečna arheološka izkopavanja, ki naj bi po prvih ocenah znašala vsaj pol milijona evrov. Na novinarski konferenci ni bilo predstavnikov investitorja, torej Mestne občine Novo mesto, a je župan Gregor Macedoni na nedavni novinarski konferenci glede tega povedal, da bodo skušali čim bolj uskladiti delo arheologov in gradbincev, tako da do večjih zamud ne bi prihajalo, razpis za izvajalca arheoloških izkopavanj pa naj bi objavili v kratkem. Po Macedonijevih besedah naj bi z deli na Glavnem trgu tako začeli že avgusta.

Generalni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Robert Peskar je danes na gradu Grm, kjer domuje novomeška enota ZVKDS, uvodoma povedal, da so kulturno-varstveni pogoji, ki jih je zavod izdal ob načrtovani prenovi mestnega jedra, »minimum od minimuma«, saj da so predvidena arheološka izkopavanja skrčili zgolj na tiste dele mestnega jedra, kjer je to zaradi najdb nujno potrebno.

Omenjeni pogoji sicer določajo, da bodo izkopavanja potekala v celotnem delu zgornjega dela Glavnega trga, nekaj jih bo še na Rozmanovi in Pugljevi ulici, na ostalih območjih prenove pa bodo le spremljali gradbena dela in jih po potrebi le za krajši čas ustavili. Kljub navedenemu tako obsežnih arheoloških raziskav novomeško mestno jedro še ni bilo deležno, zgornji del Glavnega trga bo med Mladinsko knjigo in vodnjakom povsem razkopan, na obeh straneh bodo pustili trimetrske pasove, tako da bo omogočen peš dostop do vseh hiš. Po sedanjih napovedih se bodo takoj za arheologi dela lotili gradbinci, tako da ta del mestnega jedra ne bodo zasuli, kot so to počeli z marčevskimi sondami, to bodo storili zgolj na vrhu Glavnega trga, da bodo omogočili ustaljen obvoz.

Kot omenjeno, bodo arheologi prekopali več kot dva tisoč kvadratnih metrov površine. Kaj so pokazale marčevske prehodne raziskave, pa je danes predstavil izvajalec, tj. Aleš Tiran iz podjetja Arhat. »Skoraj po celotni trasi, razen Pugljeve, smo našli ostanke tlakovanega cestišča, na katerem so dobro vidne kolesnice, podobno tlakovanje je bilo tudi pri rotovžu, a sedaj še ne moremo vedeti, ali je bil tlakovan celoten trg ali zgolj cestišče,« je povedal in dodal, kako so našli tudi močne kamnite temelje, za katere predvidevajo, da gre za ostanke zgradb ali obzidja, precej keramike, živalskih kosti in ostankov gradbenega materiala, kot so opeke, tegule ipd., pa tudi nekaj italijanskih kovancev iz let 1676 oz. 1822. »Ko bo trg prekopan, bo tega materiala bistveno več,« je še dejal Tiran.

»Novo mesto je eno redkih mest, v katerih jedro takšnih izkopavanj ni bilo deležno,« je še povedal Uroš Bavec in nadaljeval, da so podobna izkopavanja potekala v mestnem jedru v Krškem leta 2013, že večkrat v Ljubljani, pa v Kopru, Kranju itd. »Krasen primer je tudi Glavni trg v Celju v letih 2014 in 2015, kjer so najdbe izkoristili oz. za njihov primeren prikaz in prezentacijo namenili pol milijona evrov, tako da je njihov rimski mozaik sedaj vsem dobro viden, trg je prenovljen in ta objekt v funkciji.«

Arheologi so danes Novomeščane in ostale obiskovalce mesta v naprej pozvali k strpnosti in razumevanju, izvajalca pa k razmisleku, da bi izkopavanja vodil Dolenjski muzej, saj je praksa v ostalih mestih pokazala, da – v kolikor jih vodi domači muzej, ki mu lokalna skupnost že tako sofinancira program – znajo biti stroški tudi za polovico nižji.

‹ nazaj