Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sreda, 8. maj 2024
09:00 - 13:00 Izobraževanje "Spoznajmo digitalni svet", DU Novo mesto
19:00 Predavanje: Po 200 letih – rešena skrivnost: čelada s Kope nad Kompoljami, predavalnica Dolenjskega muzeja Novo mesto
četrtek, 9. maj 2024
09:00 - 13:00 Izobraževanje "Spoznajmo digitalni svet", DU Novo mesto
09:00 Društvo šola zdravja: 10 let jutranje telovadbe v MO Novo mesto, zelenica pod Planetom Tuš Novo mesto
15:00 Predavanje in izmenjava sadik - Miša Pušenjak: Vzgoja domačih sadik, Dvorec Gregorčič Šmarješke Toplice
VečBela krajina
sreda, 8. maj 2024
13:00 Bralno srečanje, DSO Črnomelj
17:00 Ura pravljic in ustvarjalna delavnica, Ljudska knjižnica Metlika
19:00 Akcija Tik-tak, GD Suhor
četrtek, 9. maj 2024
17:00 Delavnica ročnih del, Krajevna knjižnica Semič
petek, 10. maj 2024
20:00 Koncert Big banda Črnomelj, ŠD OŠ Mirana Jarca Črnomelj
VečPosavje
sreda, 8. maj 2024
17:00 Boris Hajdinjak - Reštanj in Reštanjski (predavanje), vaška soba Reštanj
četrtek, 9. maj 2024
19:00 Večer klasične glasbe (pianist Sam Rotman iz ZDA), Posavski muzej Brežice
petek, 10. maj 2024
19:30 Predmaturitetni recital Antona Ajstra, Viteška dvorana Brežice
20:30 Noč utrdb - javno vodstvo in koncert, grad Brestanica
sobota, 11. maj 2024
09:00 - 12:00 Pohod po poti dr. Slavka Sušina, vaški kozolec Pišece
Več28.6.2010 | 10:20 | M. M.
Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Tudi letos Zavod za varstvo narave prosi, da jim sporočite, če ste videli posamezne hrošče. Hrošči predstavljajo najštevilčnejšo skupino žuželk, v svetovnem merilu je opisanih okoli 350.000 različnih vrst, kar predstavlja 40 odst. opisanih vrst žuželk. Hrošči so uspešna skupina živali, naselili so skoraj vsa življenjska okolja, a je človek uspel poseči tudi k izgubljanju vrst hroščev. Največjo grožnjo predstavlja izguba življenjskega prostora, med katere sodita izsekavanje gozda in pomanjkanje starih debel. Značilnost hroščev je, da odrasle živali pogosto poseljujejo drugačna okolja kot njihove ličinke.
Hrošči so bioindikatorji oz. pokazatelji ohranjenosti nekega okolja. V svojem razvoju so vezani na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raznodobnih gozdovih, z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroženih vrst.
Že leta 2007 je Zavod za varstvo narave javnost prvič pozval, da prispevajo morebitna opažanja in s tem pomagajo raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki in država lahko bolje in uspešneje usmerjala potrebe v prostoru. Odziv je bil presenetljiv in akcijo so nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalijo za skoraj 100 podatkov vsako leto.
Tako letos ponovno pozivajo, da jim posredujete podatke o pojavljanju katerega od naslednjih vrst hroščev: rogača, bukovega kozlička in alpskega kozlička. Če ste jih opazili, lahko ta podatek sporočite na Zavod RS za varstvo narave na tel. št. 02 333 13 75 (Martin Vernik) ali na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si.
Prosijo, da navedite vsaj naslednje tri podatke:
- natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate Naravovarstveni atlas - www.naravovarstveni-atlas.si ),
- datum najdbe in
- vaše ime.
Zaradi možnih zamenjav bodo zelo veseli, če lahko dodate fotografijo opaženega hrošča. Ob tem še prosijo, da živali puščate v naravi, kjer ste jih opazili, saj potrebujejo le podatke in ne primerkov.
Podrobneje o omenjenih hroščih pa v priponki spodaj.
Hrošči, Zavod za varstvo narave[.doc](1 MB)
Slika 1: Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Slika 2: Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov« (Foto: M. Vernik)
Slika 3: Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Slika 4: Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Ocene komentarjev